posébnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost posebnega: opozoril je na posebnost barv, oblik pri tem slikarju / posebnost novih znamk / ta otrok je posebnost / posebnost vsakega bitja, naroda / posebnost problematike / jezikovne, slogovne posebnosti; krajevna, narodna posebnost / stanje bolnika je brez posebnosti [b. p.]
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
anatómski -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na anatomijo: anatomski inštitut / anatomski atlas / anatomsko predavanje / njegovi dolgi roki sta anatomska posebnost; anatomske spremembe telesa
nanašajoč se na anatomijo: anatomski inštitut / anatomski atlas / anatomsko predavanje / njegovi dolgi roki sta anatomska posebnost; anatomske spremembe telesa
- anatómsko prisl.:
um. anatomsko poudarjeni prsni koš kipa
SSKJ²
apsidálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na apsido: apsidalni prostor / posebnost takega tipa hiše je apsidalni zaključek
nanašajoč se na apsido: apsidalni prostor / posebnost takega tipa hiše je apsidalni zaključek
SSKJ²
individuálnost -i ž (ȃ)
1. lastnost, značilnost individualnega: individualnost njegovega problema terja drugačno rešitev / individualnost umetniškega izražanja, jezika, sloga / narodna individualnost neodvisnost, samostojnost / poudarjati individualnost značajev posebnost
2. knjiž. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik; osebnost: izgubiti, ohraniti svojo individualnost; spoštovati človekovo individualnost; pesniška, umetniška individualnost; svoboda individualnosti
// človek s temi lastnostmi, značilnostmi: on je izrazita, močna individualnost
1. lastnost, značilnost individualnega: individualnost njegovega problema terja drugačno rešitev / individualnost umetniškega izražanja, jezika, sloga / narodna individualnost neodvisnost, samostojnost / poudarjati individualnost značajev posebnost
2. knjiž. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik; osebnost: izgubiti, ohraniti svojo individualnost; spoštovati človekovo individualnost; pesniška, umetniška individualnost; svoboda individualnosti
// človek s temi lastnostmi, značilnostmi: on je izrazita, močna individualnost
SSKJ²
izrazítost -i ž (ȋ)
1. lastnost, značilnost izrazitega: izrazitost obraza / izrazitost črt, oblike / izrazitost barv, risbe / programska izrazitost / to so šteli za slovansko izrazitost posebnost
2. zastar. izrazna sposobnost: hotel je povzdigniti izrazitost našega jezika
1. lastnost, značilnost izrazitega: izrazitost obraza / izrazitost črt, oblike / izrazitost barv, risbe / programska izrazitost / to so šteli za slovansko izrazitost posebnost
2. zastar. izrazna sposobnost: hotel je povzdigniti izrazitost našega jezika
SSKJ²
karakterístika -e ž (í)
1. prikaz, predstavitev tega, kar označuje, loči
a) človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; oznaka, opredelitev: avtorjeva karakteristika glavnega junaka / napravil je dobro karakteristiko njegovega notranjega življenja / publ. ne more si lastiti karakteristike, da je realist
b) kaj od drugega v okviru iste vrste: karakteristika dobe; uspela karakteristika resničnosti / združevanje otežuje obrtniška karakteristika naše industrije
// publ., navadno v povedni rabi posebnost, značilnost: smeh je njena glavna karakteristika; ugotoviti, v čem je osnovna karakteristika oblasti / poudariti nekaj pozitivnih karakteristik kongresa
2. dokument, pisna izjava o delu, družbeni dejavnosti, obnašanju koga; ocena, mnenje: dati, napisati karakteristiko; oddati prošnjo, karakteristiko in spričevala / pog. imeti dobro karakteristiko
3. nav. mn., teh., navadno s prilastkom kar označuje kaj glede na delovno zmogljivost, učinkovitost, uporabnost: fizikalne, mehanične in kemične karakteristike lesne surovine; vozne karakteristike vozila / kupiti elektromotor z ustreznimi karakteristikami
4. teh. krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge, značilna krivulja: narisati karakteristiko; položna karakteristika / karakteristika elektronke krivulja, ki kaže odvisnost toka pri eni elektrodi od napetosti druge elektrode v elektronki; karakteristika motorja krivulja, ki kaže odvisnost navora od vrtilne hitrosti
♦ mat. karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma
1. prikaz, predstavitev tega, kar označuje, loči
a) človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; oznaka, opredelitev: avtorjeva karakteristika glavnega junaka / napravil je dobro karakteristiko njegovega notranjega življenja / publ. ne more si lastiti karakteristike, da je realist
b) kaj od drugega v okviru iste vrste: karakteristika dobe; uspela karakteristika resničnosti / združevanje otežuje obrtniška karakteristika naše industrije
// publ., navadno v povedni rabi posebnost, značilnost: smeh je njena glavna karakteristika; ugotoviti, v čem je osnovna karakteristika oblasti / poudariti nekaj pozitivnih karakteristik kongresa
2. dokument, pisna izjava o delu, družbeni dejavnosti, obnašanju koga; ocena, mnenje: dati, napisati karakteristiko; oddati prošnjo, karakteristiko in spričevala / pog. imeti dobro karakteristiko
3. nav. mn., teh., navadno s prilastkom kar označuje kaj glede na delovno zmogljivost, učinkovitost, uporabnost: fizikalne, mehanične in kemične karakteristike lesne surovine; vozne karakteristike vozila / kupiti elektromotor z ustreznimi karakteristikami
4. teh. krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge, značilna krivulja: narisati karakteristiko; položna karakteristika / karakteristika elektronke krivulja, ki kaže odvisnost toka pri eni elektrodi od napetosti druge elektrode v elektronki; karakteristika motorja krivulja, ki kaže odvisnost navora od vrtilne hitrosti
♦ mat. karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma
SSKJ²
nèzgrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki ne zgreši: bil je nezgrešljiv strelec / nezgrešljiva puška / ekspr.: vodi ga nezgrešljiv pesniški instinkt; nezgrešljiva presoja
2. ki se ne da zgrešiti, prezreti: ima nezgrešljiv obraz / ekspr. tako obnašanje je njegova nezgrešljiva posebnost velika / knjiž. začutil je nezgrešljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen
1. ki ne zgreši: bil je nezgrešljiv strelec / nezgrešljiva puška / ekspr.: vodi ga nezgrešljiv pesniški instinkt; nezgrešljiva presoja
2. ki se ne da zgrešiti, prezreti: ima nezgrešljiv obraz / ekspr. tako obnašanje je njegova nezgrešljiva posebnost velika / knjiž. začutil je nezgrešljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen
- nèzgrešljívo prisl.:
vojaki so nezgrešljivo zadevali cilj
SSKJ²
preplétek -tka m (ẹ̑)
knjiž. manjšalnica od preplet1 2: prepletki korenin; prepletki zlatih trakov v laseh / gumbasti cveti in prepletki ročajev so posebnost tega mojstra
knjiž. manjšalnica od preplet1 2: prepletki korenin; prepletki zlatih trakov v laseh / gumbasti cveti in prepletki ročajev so posebnost tega mojstra
SSKJ²
samosvôjost -i ž (ó)
knjiž. lastnost, značilnost samosvojega človeka: samosvojost in neprilagodljivost / samosvojost drame; samosvojost jezika / samosvojost pesnice je v tem, da je do vseh iskrena posebnost; samosvojost njunih spoznanj / narodna samosvojost neodvisnost, samostojnost
knjiž. lastnost, značilnost samosvojega človeka: samosvojost in neprilagodljivost / samosvojost drame; samosvojost jezika / samosvojost pesnice je v tem, da je do vseh iskrena posebnost; samosvojost njunih spoznanj / narodna samosvojost neodvisnost, samostojnost
SSKJ²
svójskost -i ž (ọ̄)
knjiž. lastnost, značilnost svojskega: svojskost oblike / svojskost njegovih doživetij posebnost / prav v tem je svojskost umetnika / glavna svojskost romana značilnost / svojskosti otrokove duševnosti
● zastar. boj za svojskost za neodvisnost, samostojnost
knjiž. lastnost, značilnost svojskega: svojskost oblike / svojskost njegovih doživetij posebnost / prav v tem je svojskost umetnika / glavna svojskost romana značilnost / svojskosti otrokove duševnosti
● zastar. boj za svojskost za neodvisnost, samostojnost
SSKJ²
svójstvenost -i ž (ọ̑)
knjiž. lastnost, značilnost svojstvenega: svojstvenost izpovedi / svojstvenost doživetja posebnost / svojstvenost sloga / svojstvenost otrokove duševnosti
knjiž. lastnost, značilnost svojstvenega: svojstvenost izpovedi / svojstvenost doživetja posebnost / svojstvenost sloga / svojstvenost otrokove duševnosti
SSKJ²
vzravnánost -i ž (á)
lastnost, značilnost vzravnanega: vzravnanost hrbtenice / vzravnanost jezdeca; ponosna, vojaška vzravnanost / posebnost človeka je vzravnanost in pokončna hoja / ekspr. vzgojiti komu vzravnanost načelnost, značajnost / stati v togi vzravnanosti
lastnost, značilnost vzravnanega: vzravnanost hrbtenice / vzravnanost jezdeca; ponosna, vojaška vzravnanost / posebnost človeka je vzravnanost in pokončna hoja / ekspr. vzgojiti komu vzravnanost načelnost, značajnost / stati v togi vzravnanosti
SSKJ²
aspékt -a m (ẹ̑)
izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt
// podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema
♦ astron. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; jezikosl. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid
izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt
// podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema
♦ astron. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; jezikosl. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid
SSKJ²
búzi -ja m (ȗ) slabš.
gej, homoseksualec: na srednji šoli smo imeli dva profesorja buzija in nista bila kaka posebnost
gej, homoseksualec: na srednji šoli smo imeli dva profesorja buzija in nista bila kaka posebnost
SSKJ²
kolorístičen -čna -o prid. (í)
1. nanašajoč se na kolorit: to je temeljna koloristična posebnost njegovih pesmi
2. knjiž. barven: koloristične nianse
1. nanašajoč se na kolorit: to je temeljna koloristična posebnost njegovih pesmi
2. knjiž. barven: koloristične nianse
SSKJ²
oblikoslôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na oblikoslovje: oblikoslovna posebnost sklanjatve; izgovorne in oblikoslovne dvojnice
nanašajoč se na oblikoslovje: oblikoslovna posebnost sklanjatve; izgovorne in oblikoslovne dvojnice
SSKJ²
samolástnost -i ž (ā)
zastar. svojevoljnost, samovoljnost: presenečen je bil nad njeno samolastnostjo
● zastar. tako bi se močneje razvila naša samolastnost samostojnost, neodvisnost; knjiž. izgubljati svojo samolastnost posebnost, individualnost
zastar. svojevoljnost, samovoljnost: presenečen je bil nad njeno samolastnostjo
● zastar. tako bi se močneje razvila naša samolastnost samostojnost, neodvisnost; knjiž. izgubljati svojo samolastnost posebnost, individualnost
SSKJ²
bizárnost -i ž (ȃ)
knjiž. nenavadnost, posebnost, čudnost: v formi išče bizarnost; eksotičnost in orientalska bizarnost; nagnjenje k abnormalnosti in bizarnosti čudaštvu / človek težko razume njegove bizarnosti
knjiž. nenavadnost, posebnost, čudnost: v formi išče bizarnost; eksotičnost in orientalska bizarnost; nagnjenje k abnormalnosti in bizarnosti čudaštvu / človek težko razume njegove bizarnosti
SSKJ²
SSKJ²
kuriozitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: zanimajo ga razne kuriozitete; gledališka kurioziteta / knjigo mi je poslal kot kurioziteto
knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: zanimajo ga razne kuriozitete; gledališka kurioziteta / knjigo mi je poslal kot kurioziteto
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 29
Dostopnost