Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

satíričen satírična satírično pridevnik [satíričən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki satirični ki kaj prikazuje, kritizira na oster, posmehljiv način
    2. v obliki satirični ki je v zvezi s satiro 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. satirisch, frc. satirique iz lat. satiricus iz satira
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]
    1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
      1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta]
    1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
      1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
smrdljívka smrdljívke samostalnik ženskega spola [smərdljíu̯ka]
    1. rastlina, zlasti okrasna cvetlica, z neprijetnim vonjem
    2. regratu podobna rastlina z blagim vonjem po krompirju, ki raste v listnatih gozdovih, ali njen del; primerjaj lat. Aposeris foetida
    3. neužitna ali strupena goba neprijetnega vonja
    4. grozdje trte izabele z večjimi temno vijoličnimi grozdi s tršim ovojem
    5. večja rastlinojeda ali plenilska stenica s telesom v obliki ščita in petdelnimi tipalkami, ki se brani z izločkom neprijetnega vonja; primerjaj lat. Pentatomidae
    6. slabšalno ženska, ki oddaja neprijeten vonj
    7. slabšalno ženska, ki se ji pripisuje nemoralnost, ničvrednost
STALNE ZVEZE: zelena smrdljivka
ETIMOLOGIJA: smrdljiv
túkalica túkalice samostalnik ženskega spola [túkalica]
    iz zoologije manjša obvodna ptica selivka s rjavkastim perjem po hrbtu in daljšimi nogami; primerjaj lat. Rallidae
STALNE ZVEZE: mala tukalica, zelenonoga tukalica
ETIMOLOGIJA: iz tukati se ‛sklanjati se’, prevzeto iz nem. sich ducken
zelenonógi zelenonóga zelenonógo pridevnik [zelenonógi]
STALNE ZVEZE: zelenonoga tukalica, zelenonogi martinec
ETIMOLOGIJA: zelen + noga
žvrgoléti žvrgolím nedovršni glagol [žvərgoléti]
    1. oglašati se z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno govoriti, peti s temu podobnimi glasovi
    2. ekspresivno vztrajno govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno biti zelo vesel, zadovoljen
ETIMOLOGIJA: sorodno s hrv., srb. žvrgòljiti, polj. świergolić iz pslov. *svьrgolěti - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
anatómski -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na anatomijo: anatomski inštitut / anatomski atlas / anatomsko predavanje / njegovi dolgi roki sta anatomska posebnost; anatomske spremembe telesa
    anatómsko prisl.:
    um. anatomsko poudarjeni prsni koš kipa
SSKJ²
apsidálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na apsido: apsidalni prostor / posebnost takega tipa hiše je apsidalni zaključek
SSKJ²
aspékt -a m (ẹ̑)
izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt
// podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema
♦ 
astron. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; jezikosl. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid
SSKJ²
bizárnost -i ž (ȃ)
knjiž. nenavadnost, posebnost, čudnost: v formi išče bizarnost; eksotičnost in orientalska bizarnost; nagnjenje k abnormalnosti in bizarnosti čudaštvu / človek težko razume njegove bizarnosti
SSKJ²
búzi -ja m (ȗslabš.
gej, homoseksualec: na srednji šoli smo imeli dva profesorja buzija in nista bila kaka posebnost
SSKJ²
individuálnost -i ž (ȃ)
1. lastnost, značilnost individualnega: individualnost njegovega problema terja drugačno rešitev / individualnost umetniškega izražanja, jezika, sloga / narodna individualnost neodvisnost, samostojnost / poudarjati individualnost značajev posebnost
2. knjiž. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik; osebnost: izgubiti, ohraniti svojo individualnost; spoštovati človekovo individualnost; pesniška, umetniška individualnost; svoboda individualnosti
// človek s temi lastnostmi, značilnostmi: on je izrazita, močna individualnost
SSKJ²
izrazítost -i ž (ȋ)
1. lastnost, značilnost izrazitega: izrazitost obraza / izrazitost črt, oblike / izrazitost barv, risbe / programska izrazitost / to so šteli za slovansko izrazitost posebnost
2. zastar. izrazna sposobnost: hotel je povzdigniti izrazitost našega jezika
SSKJ²
karakterístika -e ž (í)
1. prikaz, predstavitev tega, kar označuje, loči
a) človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; oznaka, opredelitev: avtorjeva karakteristika glavnega junaka / napravil je dobro karakteristiko njegovega notranjega življenja / publ. ne more si lastiti karakteristike, da je realist
b) kaj od drugega v okviru iste vrste: karakteristika dobe; uspela karakteristika resničnosti / združevanje otežuje obrtniška karakteristika naše industrije
// publ., navadno v povedni rabi posebnost, značilnost: smeh je njena glavna karakteristika; ugotoviti, v čem je osnovna karakteristika oblasti / poudariti nekaj pozitivnih karakteristik kongresa
2. dokument, pisna izjava o delu, družbeni dejavnosti, obnašanju koga; ocena, mnenje: dati, napisati karakteristiko; oddati prošnjo, karakteristiko in spričevala / pog. imeti dobro karakteristiko
3. nav. mn., teh., navadno s prilastkom kar označuje kaj glede na delovno zmogljivost, učinkovitost, uporabnost: fizikalne, mehanične in kemične karakteristike lesne surovine; vozne karakteristike vozila / kupiti elektromotor z ustreznimi karakteristikami
4. teh. krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge, značilna krivulja: narisati karakteristiko; položna karakteristika / karakteristika elektronke krivulja, ki kaže odvisnost toka pri eni elektrodi od napetosti druge elektrode v elektronki; karakteristika motorja krivulja, ki kaže odvisnost navora od vrtilne hitrosti
♦ 
mat. karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma
SSKJ²
karakterístikon -a m (ī)
knjiž. značilnost, posebnost: ugotoviti karakteristikon pisca
SSKJ²
kolorístičen -čna -o prid. (í)
1. nanašajoč se na kolorit: to je temeljna koloristična posebnost njegovih pesmi
2. knjiž. barven: koloristične nianse
SSKJ²
kuriozitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: zanimajo ga razne kuriozitete; gledališka kurioziteta / knjigo mi je poslal kot kurioziteto
SSKJ²
kurióznost -i ž (ọ̑)
knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: privoščil si je različne kurioznosti / knjiga je presenetila s svojo kurioznostjo
SSKJ²
kuriózum -a m (ọ̑)
knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: to delo poznamo le še kot kuriozum
Število zadetkov: 154