Zadetki iskanja
Svetokriški
poslati pošljem dov. poslati: vſak dan mu imaio try shpishe poſlati nedol. ǀ polek de ima ſtu tyh ner lepshyh Dekelz poslati nedol. ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge hozhe zhes leta nehualeshni vinograd poslat nedol. ǀ sklenejo de hozheio te ſtarishi poſlat nedol. njega proſit de bi ym hotel na pomozh priti ǀ de bi Bug ne bil perſilen ſhevekshi shtrajfinge zhes vaſs poſslati nedol. ǀ jeſt poshlem 1. ed. mojga Angela ǀ vſe kar petleriom dash, skuſi taiſte v' nebeſſa shranit poslesh 2. ed. ǀ ſakaj niemu neposhlesh +2. ed. mezh, shibo, inu eno ſmertno glavo ǀ Enkrat poshle 3. ed. shabe zhes Trazio ǀ vſe tu kar vſhivate, Bug vam poſhle 3. ed. ǀ Zhe neposhle +3. ed. gorezhe kazhe ǀ Sakaj neposhlete +2. mn. Archangela Raphaela ǀ ſvoje otroke poshleio 3. mn. v'shulo ǀ poshlejo 3. mn. klizat ſpovednika ǀ O Gospud poshli vel. 2. ed. zhes ta greshni ſvejt sthrajfinge ǀ poſhli vel. 2. ed. vſhe naſai moiga Aleſſa ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu poslal del. ed. m ſvojga Preroka Natana ǀ G: Bug je bil poſlal del. ed. m kobilize ǀ kadar bode tebi bolesne poſslal del. ed. m ǀ mu je bil poſſlal del. ed. m veliku slata ǀ Gospud Bug je bil eno veliko nerodovitoſt poslau del. ed. m zhes deshelo te oblube ǀ kakor Mana katero G: Bug je Israeliterjom poshlal del. ed. m ǀ obena spisha nepride na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal +del. ed. m ǀ ga je bila poſlala del. ed. ž Paulinu shkoffu shenkat ǀ Sveta TROYZA je bila poslala del. ed. ž Angela Gabriela osnanit ǀ Mashniki ſo bily poslali del. mn. m Levite k' Joanneſſu Kerſtniku ǀ mene ſo poslale del. mn. ž te dushe is Viz ǀ de bi Nebeſſa ſe odperle inu Odrèshenika tiga ſvèta na ſemli poſſlale del. mn. ž/s
Svetokriški
en2 ena zaim. neki: en im. ed. m Astrologus je njemu prerokoval ǀ ena im. ed. ž shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila ǀ Enà im. ed. ž bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena ǀ Tedaj terbei de je enu im. ed. s drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane ǀ Bug enimu daj. ed. m greshniku, kateri je molu, je djal ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu daj. ed. m sholnerju uhù odſeka ǀ ſim poklizan h' enomu daj. ed. m bogaboyezhimu bolniku ǀ Nej grè edn k'nnimu daj. ed. m Gospudu, inu nej rezhe ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni daj. ed. ž shlahtni Gospej Celantia s'imenam ǀ en tož. ed. m dan v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ èn tož. ed. m dan ta sholner ſvoje perſy reskrie ǀ ſede n'en tož. ed. m kamen ǀ najde kmeta de ſe je nen +tož. ed. m hrast obeſel ǀ vſame pojti ven +tož. ed. m grad sa Mujshkro shlushit ǀ leto sapovej nèdn +tož. ed. m viſok tram obeſit ǀ Videm eniga tož. ed. m ži. Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ ſe je bila salubila veniga +tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ Kamen luzhij v'eniga tož. ed. m ži. pſa ǀ de bi en sgon kupu s'eno tož. ed. ž cerqvu ǀ je bil salublen v'eno tož. ed. ž Dekelzo ǀ Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno tož. ed. ž Creaturo … kakor pak to lepoto Nebeſhko ǀ gre veno +tož. ed. ž drugo kambro ǀ stopi n'eno tož. ed. ž viſoko miso ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena +tož. ed. ž Ajdousko sheno ǀ kadar je bil ſholner Ceſarja Constantiuſa prishal vèno +tož. ed. ž deſhelo ǀ Chriſtus enu tož. ed. s jutru je rajshal ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu tož. ed. s meſtu v' Galilei ǀ gre venu +tož. ed. s veliku meſtu na ſemein ǀ ſe bere od Elia Preroka, Kateri je bil na enem mest. ed. m nerodovitem hribu, shteri lejta ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim mest. ed. m gorezhim lintuornu ǀ v' tej desheli Noricenski venem +mest. ed. m tergi je bil en velik ogin vun pershil ǀ venim +mest. ed. m bodezhim grastu ſydi ǀ Tityus pak je per eni mest. ed. ž skali pervesan ǀ Ieremias je molil veni +mest. ed. ž ſtari ſhterni ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem or. ed. m Philosopham ǀ je ozhitnu ſourashtvu s' enem or. ed. m drugem imel ǀ s' enam or. ed. m ſvojm Shlushabnikam ǀ je bil saveso sturil s'enim or. ed. m Ajdouskom Krajlom ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene … s' enim or. ed. m S. Roshenkranzam ǀ Katera ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno or. ed. ž moshko pershono ǀ ſe je kregala s' eno or. ed. ž ſosedo ǀ s'eno or. ed. ž shlizo je vodò s'morja jemal inu veno tož. ed. ž jamo vulival ǀ pod enem or. ed. m drevam ſò ſijdele ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni im. mn. m ſte roko, eni im. mn. m nogo, eni im. mn. m oku na voiski sgubili ǀ inu kodar ie imel pojti enij im. mn. m ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali ǀ eny im. mn. m otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa ǀ shlishim de ene im. mn. ž Pershone ſlasti shenske bodo odogovorile ǀ Is enih rod. mn. vſt gre vun shegen, inu kletvina ǀ imà laſſye, kakor koisnske griue, ali ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie, kakor ene tož. mn. ž lopate ǀ ſim bral venih +mest. mn. bukvah eden m nekdo: je bil edn im. ed. na orgle sapiſsal ǀ Nej sadosti de edn im. ed. hudù neſturj temuzh je dolshan dobra djania doparnesti ǀ kadar eden im. ed. en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ edin im. ed. tiga drugiga ſe nej ſò doteknile ǀ od eniga rod. ed. berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat ǀ Pedagogus pishe od eniga rod. ed., kateri nuzh, inu dan je quartal ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu daj. ed. superniga sgody ǀ Veſselili ſe ſo ſuſebnu Archangeli, dokler ſo vidili taisto Krajlizo, h'Kateri s. Troijza je imela eniga tož. ed. v'mej nijmi poslati osnanit de ena s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia ǀ shene bi nihdar ne imele veniga +tož. ed. drugiga pogledat ǀ sdaj s' enem or. ed., sdaj s' tem drugem ſe ſiſnani ǀ eni im. mn. bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ eni im. mn. k' dauram, drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ enij im. mn. na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati ǀ eny im. mn. pak ſe najdeio kateri imaio peruti kakor Shtrauſ ena ž neka ženska: Ene im. mn. suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile, kakor je sturila Diviza Lucia kaj za en kakšen: kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? ǀ jest nevejm kaj s'ena im. ed. ž arznja je bila taista ǀ kaj s'enu im. ed. s S. Mejstu je Cerku ǀ kaj je s' enu im. ed. s meiſtu, katiru grem vam perpravit ǀ kaj menite Nem. Nem., de s' enu im. ed. s oblazhilu je bilu letu ǀ kaj ſenu im. ed. s blagu je letu kateru danas na Cant grè ǀ kaj je bilu letu senu im. ed. s mejſtu, v' kateru je imel pojti ǀ kaj s'ene rod. ed. ž ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe ǀ kaj s'ene rod. ed. ž farbe je liurea krajla Nebeſkiga ǀ kaj s'en tož. ed. m sguvor bomo nashli ǀ kaj s'eno tož. ed. ž pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni hlapez ǀ kaj s'enu tož. ed. s dobru dellu je bil ſturil ǀ v'kaj s'eni vishi mest. ed. ž taku terdi djamanti ſe morio omezhiti ǀ kaj seny im. mn. m hudobni, inu greshni ludje ſò toiſti ǀ kaj s' ene im. mn. ž veſſele zajtinge ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ kaj ſo lete sene +im. mn. ž bukve, inu kaj je v' taiſtih sapiſſanu ǀ kaj ſo tedaj s' ena im. mn. s zhuda ǀ kaj s' enih ludy rod. mn. je ner vezh na ſvejti ǀ Mojſter kaj s'ene tož. mn. m Iogre imash ǀ Bug ſam vej kaj s'ene tož. mn. ž misli, kaj s'ene tož. mn. ž beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ Kaj s'ene tož. mn. ž sapuvidi v'nih deshelah imaio
Svetokriški
miren -rna prid. miren: morje tihu, inu myrnu im. ed. s poſtane ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu tož. ed. s, inu veſselu novu lejtu poslati ǀ Taku myrni im. mn. m, de kadar shlishite de ſe dua kregata, ſe pofliſſate taiſte potalashit, inu spravit ǀ tii mijrni im. mn. m malu teshave imaio
Svetokriški
nov -a prid. nov: skoraj vſaku lejtu nouu im. ed. m furm v'deshelo pride ǀ novi im. ed. m dol. Gospud Fajmoshter ſe bo pofliſſal ǀ en novi im. ed. m dol. ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: Noua im. ed. ž Savesa ǀ kar je potreba k' ſidainu eniga noviga rod. ed. m, veliziga, inu shlahtniga Tempelna ǀ try ſtudenizi ſo bily sazheli s' noviga rod. ed. s ſverat ǀ Iest grem de bom kaj noviga rod. ed. s vidil ǀ je morebiti kaj noviga rod. ed. s, de en zhlovek je umerl ǀ Marij nej bilu nezh noviga rod. ed. s Angele vidit ǀ NA NOVIGA rod. ed. s LEITA DAN ǀ Bò en ſyn, katerimu Ozha sa Veliko nuzh je perpravil en novu tož. ed. m gvant ǀ una Gospa vidila en novu tož. ed. m furum guanta per eni, drugi ǀ vuzhi en nouu tož. ed. m vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh Rabinou ǀ prezei je bil poklizal eno novo tož. ed. ž ſveſdo ǀ on je hotel eno nouo tož. ed. ž streho ſi pustiti s'sydat ǀ imajo tu perru, novu tož. ed. s, inu lepu oblazhilu perneſti ǀ sa nouu tož. ed. s lejtu en fazonetel ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu novu tož. ed. s lejtu poslati ǀ puſtj en lep Altar v'tej novi mest. ed. ž zerkvi ſturiti ǀ s' nouo or. ed. ž saveſo teh oblub ǀ Ali pak de s'novim or. ed. s veſeliom Nebeſsa, semlo s'vupajnom, paku s'ſtrahom napolnili ǀ Kaj menite N: N: de ſo te nove im. mn. ž, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde ǀ bo na semlo prishal nove tož. mn. m Seraphine ſtuarit ǀ nashe nove gvante tož. mn. m ſmò oblekle ǀ bodo miſlili na noue tož. mn. m guante ǀ kadar ſupet je v' Mestu shal, ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove tož. mn. ž/s urata, taiſtimu ſerzhnimu Vojszhaku ſturili ǀ nimash nove tož. mn. ž/s kopita vmishlat
Svetokriški
sosed -a m sosed: ſoſed im. ed. ſe je zhudil ǀ Ti Purgar ſi en dober ſosed im. ed. ǀ je bil en njegou ſoſſed im. ed. eno praudo obudil ǀ nej ſte imeli ſoſeda rod. ed., ali bliſhniga de bi ga nebili reshalili ǀ gre k' ſvojmu ſoſedu daj. ed. ǀ on pak je bil ſoſeda tož. ed. podvuzhil ner poprej Bogu shlushit ǀ ſmo sgubili eniga taku dobriga Gospuda, Vſmileniga Soſſeda tož. ed., inu pravizhniga Oblaſtnika ǀ vſe skuſi tauzheio inu pilio, de cilu ſoſedje im. mn. spati nemorio ǀ kadar ſo njè Soſedie im. mn., inu perrojniki Shlishali ǀ kadar ſoſſedje im. mn. vidio, de Mosh je veſſel ǀ O vy nasha luba shlahta, dobri priateli, inu ſveiſti ſoſſedie im. mn. ǀ Kaj pravite Soſſedje im. mn. ǀ vy moj SoSedy im. mn. namesti tiga de bi pokuro sazheli dellat ǀ Shkoda velika tem domazhem, ſoſſedam daj. mn., Duhounem, petleriom ǀ shtrajfinge katire G. Bug je bil sklenil poslati zhes njegove greshne ſoſede tož. mn.
Svetokriški
spol -a m spol: ta shenski ſpol im. ed. ima danas velik vrshoh ſe veſseliti ǀ Veſselil ſe je tudi ta shenski im. ed. spol ǀ Pharaon je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola rod. ed. v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ MARIA Diviza v' imeni shenskiga ſpola rod. ed. ǀ tulikajn gnad shenskimu ſpolu daj. ed. ſi ti iskasal ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski ſpol tož. ed. človeski spol človeški rod, človeštvo: ta zhloveski ſpol im. ed. od tiga gmain potupa je bil ohrajnen ǀ ſe je imel ohranit ta zhloveski ſpol im. ed. pred shtrajfingo Boshjo ǀ Veſselil ſe je ta zhloveski spol im. ed. ǀ poshlushajte kaj David govorj v'imeni zhloveskiga Spola rod. ed. ǀ Chrishan biti sa isvelizheine tiga zhloveskiga ſpola rod. ed. ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu daj. ed. enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu novu lejtu poslati ǀ vus zhloveski ſpol tož. ed. v' velike reve, inu terpleine ſo perpravili ǀ vus volni zhloveski Spol tož. ed. s'kusi nijh pregreho, inu nepokorshino v'pogublejne ſo bilij perpravili ǀ bom ſpomnil na oblubo tiga myru, katiri ſim ſturil s' zhloveskem ſpolam or. ed. Zveza človeski spol je kalk po it. il genere umano iz genere ‛vrsta, rod, spol’ < lat. genus in umano ‛človeški’ < lat. hūmānus.
Svetokriški
srečen -čna prid. srečen: Kadar ſim bil ſrezhen im. ed. m, inu bogat ǀ srezhen im. ed. m, inu Isvelizhen ſi ti ǀ ſrëzhen im. ed. m je taiſti, kateri na semli volnu preneſe bolesni, inu vbushtvu ǀ Dauid je bil taku ſrezhin im. ed. m, inu ſerzhan, de tiga groſovitniga Riſa Goliata je bil premagal ǀ O stutaushenKrat ſrezhni im. ed. m dol., veſseli, inu shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ Venus je ena dobra, inu ſrezhna im. ed. ž ſvejsda ǀ srezhna im. ed. ž je nasha deshela ǀ Oh ſtutaushentkrat shrezhna im. ed. ž ura ǀ ti ſi taiſtu ſrezhnu im. ed. s gnesdu, v' katerim je pozhivala taiſta Golobiza ǀ ſturj eno Comedio od eniga ſrezhniga rod. ed. m Firshta ǀ Enu dobru jutru, inu en ſrezhen tož. ed. m sazhetik tvojga Mashtva jeſt voszhim tebi ǀ Sa ſrezhniga tož. ed. m ži. ſe je shtimal Patriark Jacob ǀ tiga Srezhniga tož. ed. m ži. je uprashal, koku on andla ǀ sa ſrezniga tož. ed. m ži. ſe shtima, kateri njega oblazhila ſe more dotekniti ǀ shelite eno taku ſrezhno tož. ed. ž minuto imeti ǀ teshku bote mogli eno taku ſrezſno tož. ed. ž mert ſturiti kakor ta brumni Lazarus ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu tož. ed. s, myrnu, inu veſselu novu lejtu poslati ǀ sheli enu dolgu, inu srezhnu tož. ed. s shivejnie ǀ Ah Bug hotu! de bi mij bilij taku ſrezhni im. mn. m, Kakor je bila S. Catharina ſenesis ǀ Srezhni im. mn. m vy aku bote shiveli taku andohtlivu ǀ Ah ſrezni im. mn. m bi bily my Kadar bi nashe vpajne poſtavili v'takushniga Nebeſhkiga Dobrutliviga Ozheta ǀ Dobre, ſrezhne tož. mn. m, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim primer.> Gdu tedaj je ſrezhnishi im. ed. m moshke, ali shenske pershone ǀ she ſrezhnishi im. ed. ž takorshna Hzhy ǀ vy ſte ſtukrat ſrezhnishi im. mn. m, kakor ony ǀ Sa ſrezhnishi tož. mn. ž bi ſe shtimala una shenska perſona kakor Mariamnes presež.> Aman je bil ta ner bogatishi, zhaſtitishi, inu ſrezhnishi im. ed. m Firsht sa Krajlam Aſſveram
Svetokriški
vesel -a prid. vesel: edn bo sdrau, inu veſſel im. ed. m shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ Veſsel im. ed. m je jaſni dan ǀ grè veſſèl im. ed. m damu ǀ Srezhen, inu veſſeli im. ed. m dol. dan je bil Betulerjom, kadar ta ſerzhna Judith je bila Olophernuſu glavo odſekala ǀ O stutaushenKrat ſrezhni, veſseli im. ed. m dol., inu shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ bodi veſsela im. ed. ž, nikar nemisli vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ ſi veſſela im. ed. ž, inu potroshtana ǀ ſdaj vam odvſamem vſe kar je dobru, veſselu im. ed. s, inu lepu ǀ je bil s'tiga veſseliga rod. ed. m Paradisha stepen ǀ kaj dobriga inu veſſeliga rod. ed. s s' ſabo perneſſe shtima te garlize ǀ pres lete nezh vesſeliga rod. ed. s biti nemore ǀ nam perneſſe veſſeli tož. ed. m dol. ſpumlat ǀ NA TA VELIKI GVD, INV VESSELI tož. ed. m dol. DAN, SVETE VELIKE NOZHII ǀ de bi jeſt na leta vesheli tož. ed. m dol. Dan s' shaloſtnem oblizham na leto pridishenzo prishal ǀ shiriga, inu veſseliga tož. ed. m ži. najdejo ǀ veſſelo tož. ed. ž ſvetlobo v' taiſtih temnizah je vshival ǀ naſs opomina pejti to veſselo tož. ed. ž, inu S. pejſsem ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu tož. ed. s, ſrezhnu, sdravu, obilnu novu lejtu voshili ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu tož. ed. s novu lejtu poslati ǀ Vij kateri shelite lepu, inu vesſelu tož. ed. s perbivalshe ǀ Preroka Iſaia k' njemu poshle s' leto veſſelo or. ed. ž poshto ǀ ony ſo bily veſſeli im. mn. m ǀ sdaj ſo veſseli im. mn. m, sdaj shalostni ǀ Bodite veſſelj im. mn. m, inu od veſſelja vashe ſerze gori poskozhi ǀ od sunej se vidio veſſili im. mn. m, inu slatki ǀ Kaj pravite vy shenske pershone ſte veſſele im. mn. ž ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele tož. mn. m, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim ǀ te veſſele tož. mn. ž pejſſmi … je prepovedala ǀ veſsele tož. mn. ž zhajtinge ym perneſſem, inu osnanem primer.> v' tem ner vekshim vbushtvi je veſſeleshi im. ed. m bil, kakor ta ner bogatishi ǀ obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi im. ed. m, kakor je Jeſſenik ǀ kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi, veſſelejshi im. mn. ž, inu bulshi farbe ǀ ſo bile taku veſsele, de nihdar veſselèſhi im. mn. ž nej ſo bile ǀ nemore veſſeleishi tož. mn. ž zaitinge ſvojm tovarshizam perneſti presež.> ta danashni dan mej vſemi drugimi je ta ner zhaſtitishi, inu veſſeleishi im. ed. m ǀ Je bila ta ner ſvejtleshi, inu veſselejshi im. ed. ž laterna, kakor pravi S. Effrem ǀ ſmò dozhakali ta nerveſselejshi tož. ed. m Veliki Nozhni Prasnik ǀ ner te veſſelejshi tož. mn. ž zajtinge bi imel, kadar bi shlishal de je umerla
Svetokriški
dejanje -a s dejanje, delo: Letu djaine im. ed. S. Martina je enu mozhnu prizhe te velike njegove lubesni ǀ nashe djajne im. ed. njemu dopade ǀ nespodobniga djaina rod. ed. nej bilu v'mej nima ǀ S'djaina rod. ed. ſe posna kaj zhlovik, veruje ǀ s' djajna rod. ed. ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ te ptize vashiga greshniga djainia rod. ed. posobleio ǀ ona ſgubj ſtrah Boshj inu ſad dobriga diaina rod. ed. ǀ tedaj nenehash od taiſtiga greshniga djana rod. ed. ǀ S'Dajna rod. ed. ſe poſna ta zhlovek ǀ de bi imeli verouati njegouem djainu daj. ed., zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ zhe bò dobru djaine tož. ed. dopernashal ǀ ſvètu djajne tož. ed. terbej polek s: vere imèti ǀ Vſe tvoje misly, inu djane tož. ed. bodo ozhitnu vſij ludje vidili ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu mest. ed. doparnashajo ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah … v'diajni mest. ed. miloſt ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil, ta Viſhishi ga v'djaniu mest. ed. najde, ter ga sazhne sfariti ǀ reshalio s'djajnom or. ed. ǀ s'vaſhim djainam or. ed. ſte dali sposnati ǀ s'diajnem or. ed. G: Boga reshalio ǀ ni s' mislio, ni sdjainam or. ed. ǀ s'beſſedo, inu diainom or. ed. ſe ſavesheio ǀ Aku li s'imenom ste karsheniki, s' djainom or. ed. pak Ajdij ǀ inu G. Boga s'nyh greshnim diajnom or. ed. zhes nyh poſlati shtrajfinge perſilio ǀ neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam or. ed., ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ s'tuojm greshnim djaniom or. ed. ǀ s' beſſedo, inu s' dianam or. ed. pred ozhy niemu poſtavio ǀ veliku pohuishajne s' beſſedo, inu s' dianom or. ed. dadò ǀ ni sbeſſedo, ni s'djanam or. ed. pohushajna nedà ǀ de ſi lih kateri yh reshali s' beſſedo, ali sdianam or. ed. ǀ s'dianiam or. ed. pak ſte vſe drugazhi ſturili ǀ vſe diaine im. mn. na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ Bug dobru posna de nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. dopasti ǀ je tudi potrebnu dobra djania tož. mn. doparnaſhat ǀ v' vashih greshnih djainah mest. mn. neſtoy vashe isvelizheine → Dejanje jogrsko, → Dejanje svetih jogrov, → Dejanje teh jogrov, → Jogrsko dejanje
Svetokriški
edini -a prid. edini: zhe bote veruvali de ſam pravi Edini im. ed. m Bug ǀ njega edini im. ed. m Syn je umerl ǀ de ſi lih je edina im. ed. ž, kakor edini Bug ǀ je bil edinu im. ed. s veſselje nyh ſerza ǀ zhudnu ſe bo nje edinimu daj. ed. m ſynvu godilu ǀ hozhe ſvojga ediniga tož. ed. m ži. ſynu poſlati ǀ hozhe ſuojga ediniga tož. ed. m ži. ſijnu offrat ǀ tvojo edino tož. ed. ž zhast jiszhem ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje edinu tož. ed. s deteze
Svetokriški
gladko prisl. popolnoma, čisto: kadar Prouiza Nebeſka ie bila perſilena ta gmain potup poſlati, inu vſe glatku potopiti ǀ shitu je bilu ſdrelu, de vſe glatku ſo bile ſnedile ǀ Bug ſaurashi lashnike, inu krive prizhe, de vſe glatku bò pogubil ǀ vſy glatkv ſo bily potonili
Svetokriški
lep -a prid. lep: ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno: na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa: de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit
Svetokriški
luč -i ž luč: ta luzh im. ed. vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò ǀ en klaſs pres sernja; ena ſveizha pres luzhi rod. ed. ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi rod. ed. shlushiti ǀ eno luzh tož. ed., ali ſvezhio v' rokah imate ǀ ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine v' tej luzhi mest. ed. ǀ shelim tebe s' luzhio or. ed. gnade Boshje resfetiti ǀ od Diogena piſheo, de po dnevi s' Luzhio or. ed. po plazi je hodil ǀ opoldan s'luzhio or. ed. je hodil ǀ ſami morimo na dusho ſpolnit, inu naprej te luzhi tož. mn. poslati
Svetokriški
Mojzes -a m osebno lastno ime Mojzes: Mojſſes im. ed. je bil G. Bogu ſvejſt ǀ Glihi vishi ſim bral od eniga greshniga groſovitniga Rasbojnika is Imenam Mojſſes im. ed. ǀ Slaſti pak pravi Mojſſes im. ed. Barcefa, de Shena pomaga Moshu v'Nebeſſa priti ǀ Mojſses im. ed. je bil sturil to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Mojſes im. ed. pushaunik, inu ſtu drugih ǀ TaKushne Mojſeſs im. ed. je sapovedal s'Kameniam poſipat ǀ taku vaſs je ſfaril mojſeſs im. ed. ǀ kakor nekedaj Moiſses im. ed. je rokè Boshje bil sadershal ǀ Se je zhudil tej norski proshni Moiſes im. ed. ǀ kakor nekadaj je bil ſturil Mojseſs im. ed. ǀ S' tem oroshiam je bil premagal Moijſes im. ed. Amaliciterie ǀ sklenem s'taistem lepim navukam kateriga je dal ta S: Appat Mojseſ im. ed., kakor piſhe Ioannes Caſsianus ǀ En Sam Moiſeſs im. ed., v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ Letu premishlovaine je imel ta Bogu dopadezhi Moyſes im. ed. ǀ Moyses im. ed. Nebeſſa inu Elias ta paradish ſta bila ſapuſtila ǀ Moyſeſs im. ed. je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy beſsadamy njegovu shivejne ǀ Boshjo beſsedo s'uſt Mojſeſa rod. ed. ǀ molitva njeh andohtliviga Firshta Mojseſsa rod. ed. ǀ ſtari Teſtament sprizha od Moiſſeſa rod. ed. ǀ G. Bug je bil Mojſſeſu daj. ed. dal ſvojo boshjo miloſt ǀ kaj je Bug djal h'Mojſſeſu daj. ed. ǀ is Boshyh beſſedy ſe dol vſame, kir je k'Mojſſeſu daj. ed. djal ǀ Bug sapovej Mojseſsu daj. ed. de ima pojti k'Faraonu ǀ G: Bug je bil sapouedal Mojſeſu daj. ed. ǀ kakor je bil mojſeſu daj. ed. oblubil ǀ nedershi kar Mojſsesu daj. ed., inu Aronu oblubi ǀ G. Bug je bil Moiſſeſu daj. ed. dal table teh deſſet S. sapuvidi ǀ kakor je edn djal k' Mojſeſſu daj. ed. kadar je hotel Vtto Boshjo ſidat ǀ Dua Rodà, Gad, inu ruben gredò K'Mojſeſſu daj. ed. ǀ ſo marmrali zhes Boga, inu Mojſeſſa tož. ed. ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala te shlushabnike Boshje Mojſeſſa tož. ed., inu Arona ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rasbojniki s. Mojſeſa tož. ed. Pushaunika ǀ Mojſſeſa tož. ed. poſtavish sa Boga krajla Faraona ǀ nihdar nej Mojseſsa tož. ed., inu Arona proſsil ǀ punt ſazhneo zhes Mojſeſsa tož. ed. ǀ je hotel Moiſeſa tož. ed. k'Faraonu poſlati ǀ Bug bode tebe zhastitiga pred ludmij sturil kakor Mojſseſa tož. ed. ǀ je bil poſtavil Mojſſesa tož. ed. pruti Faraonu ǀ s'kusi Moyſeſa tož. ed. ſe saſtopio ty mogozhni, inu shlahtni ǀ poklizal ie bil Ioanneſa, kateri je bil Diviza … Moyſeſsa tož. ed., kateri je bil En bogat, mogozhen Firsht ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega krotkust v' Mojseſsu mest. ed. ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Miloſt v' Mojſeſu mest. ed. ǀ videozh v'Moiſeſu mest. ed. boſhie dellu ǀ v'tej vishi ſe vgmerat v'Mojſſeſu mest. ed. 1. Mójzes, lat. V Moyses, gr. Μουσῆς, hebr. Mošé, svetopisemski očak, Izraelov zakonodajalec in njegov rešitelj iz egipčanske sužnosti (SP 2 Mz 2,10) 2. Sv. Mójzes, puščavnik (po legendi prej razbojnik) in škof (umrl pribl. 390) 4. → Barcefa 5. Mójzes, opat v času sv. Antona
Svetokriški
nebeski -a prid. 1. nebeški: od kateriga pravi ta shenin Nebeski im. ed. m ǀ ta Rihter Nebeſki im. ed. m bo poprej te pravizhne polonal, inu povishal ǀ Ozha Nebeskj im. ed. m je sklenil ǀ vſa nebeska im. ed. ž drushina poje nuzh, inu dan to lepo pejſſim ǀ kadar Prouiza Nebeſka im. ed. ž ie bila perſilena ta gmain potup poſlati ǀ Tu Nebesku im. ed. s Krajleuſtvu je enaku deſſedim Divizam ǀ koku poterpeshlivu Chriſtus Jesus Iagne Nebeſku im. ed. s sa naſho volo je ſvojo britko martro prenesel ǀ Nabesku im. ed. s Krajlèuſtu je glih enimu kupzu, kateri je dobre perline yskal ǀ de bi volo ſvojga ozheta Nebeskiga rod. ed. m napolnil ǀ vpye maszhovajne pred ſtolam Rihteria Nebeſkiga rod. ed. m ǀ nihdar tajſte Nebeske rod. ed. ž shpishe ſe ie nebodo prejedile ǀ on vuk Reſnize Nebeſke rod. ed. ž bi tadloval ǀ ſe oberne k' temu Nebeskimu daj. ed. m Paſtiriu ǀ Sheninu Nebeſkimu daj. ed. m poiò ǀ nej zviblat, de je Ozhetu Nabeſkimu daj. ed. m zhes vſe druge offre dopadezhiſhi ǀ drugazhi ſe nemore k' vezhery Nebeski daj. ed. ž priti ǀ k' Nebeſki daj. ed. ž vezhery ǀ priti h' temu vezhnimu pozhitku, inu nebeskimu daj. ed. s veſſeliu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski tož. ed. m vſſiti ǀ bote od njega doſegli ta nebeſki tož. ed. m vezhni leben ǀ v'Nebeſki tož. ed. m ſkeden ſpravili ǀ ſvojga Nebeskiga tož. ed. m ži. Shenina bo molila ǀ nyh vpajne ſo poſtavili v'Ozheta Nebeſkiga tož. ed. m ži. ǀ to Nebesko tož. ed. ž muſiko bodo poshlushale ǀ Nebeſko tož. ed. ž Musiko je shlishala ǀ uol pèle to kozhio nebeſsko tož. ed. ž ǀ Vy dua bi hotela ſabſtoin Nebesku tož. ed. s Krajleſtvu imeti ǀ ta dobri Rasbojnik ſe je potſtopil Chriſtuſa proſſit ſa tu Nebeſku tož. ed. s krajleſtvu ǀ na ſvoim ſtolu Nebeſkem mest. ed. m ǀ v' Nebeskim mest. ed. m Krajleſtvi ǀ v' tem neſtoij tvoje isvelizheine, ampak v' slatkoſti nebeski mest. ed. ž ǀ G. Bug ſam ga je s' Nebeſkem or. ed. m gvantam ogvantal ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem or. ed. m lonam te maihine della ǀ enu ſvetu dellu s'Nebeskim or. ed. m Krajleſtvam polona ǀ Io krona s'krono Nebesko or. ed. ž ǀ s'Nebeſko or. ed. ž lepoto je bila zhirana ǀ njega dojti s' ſvojm Nebeſkem or. ed. s mlekam ǀ bo tebi polonal s' nebeskim or. ed. s veſſeljam ǀ vſy shegni Nebeski im. mn. m bodio, inu oſtaneo per Tebi ǀ Angely Nebeſki im. mn. m na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ O Angeli Nebeſski im. mn. m ǀ lepe Nebeske im. mn. ž molitvize ſò lete ǀ katerimu vſe creature Nebeſke im. mn. ž, inu semelske na shlushbo ſtresheio ǀ prezej njemu ſe Nebeske im. mn. ž/s urata odprò ǀ pridemo da ſamih nebeskih rod. mn. urat ǀ pokuſſi eno kaplo troshtou Nebeſkih rod. mn. ǀ skuſi to ſveto pokuro lepu diſezha G. Bogu, inu Angelom Nebeskem daj. mn. ratala ǀ ſamorite shaze nebeske tož. mn. m ſadobiti ǀ kluzhe Nebeſke tož. mn. m v' rokah dershj ǀ en Angel s'Nebeſs je bil nij perneſil roshe Nebeske tož. mn. ž ǀ vſe paklenske grenkuſti bi v'Nebeske tož. mn. ž slatkuſti preobernila ǀ on je imel opaſane s'enem ſlatem paſam ſvoje Nebeſke tož. mn. ž perſij ǀ nam bo te saparte Nebeſke tož. mn. ž/s urata odperl ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem bom odperl urata Nebeska tož. mn. s ǀ de bi my sydeli næ stolèh nebeskyh mest. mn. ǀ vſe puſtè na uratah Nebeskyh mest. mn. ǀ Pred Nebeskimij or. mn. dauri Maria Magdalena je puſtila ſvoje ſolſe ǀ krona s' temi ner shlahtnishimi perlni nebeskimi or. mn. naloshena 2. nebesni: v' tem Nebeſkem mest. ed. s ſnaminu tiga leva ǀ pod tem nebeſkem or. ed. s ſnaminam Vaga imenovanem → nebeški
Svetokriški
neuslišan -a prid. nezaslišan: Ah neuſmilena, inu neushlishana im. ed. ž lakot (I/1, 55) ǀ Ali zhudnu, inu neushlishanu im. ed. s je tu shugajne inu shtrajfinga, Katero hozhe Bug zhes taistu greshnu mestu poslati (I/2, 111)
Svetokriški
poleg1 prisl. poleg tega, ob tem: je bil en mladenizh kateri vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal ǀ sapovei de vſak dan mu imaio try shpishe poſlati, ali polek je bil sapovedal de mu nemaio povedat gdu yh poshila ǀ je vſe navupaine dall, inu respoſodil, inu polek dolge, inu praude sapustil ǀ Kaj tebi nuza de ſe postish, zhe polek tuoie ſerce je polnu offerti
Svetokriški
potop -a m 1. poplava: je podvershen vejtrom teh nadloh, potupu daj. ed. te skerbi, shaloſti, inu terplejna 2. vesoljni potop: Nojeſſ je vidil dua ſvejta, eniga pred tem potupam or. ed., tiga drugiga sa potupam or. ed. gmajn potop vesoljni potop: kadar ta gmain potup im. ed. je bil nehal ǀ ta zhloveski ſpol od tiga gmain potupa rod. ed. je bil ohrajnen ǀ S. Grogor Nazienzenus to popolnama grevingo je bil perglihal temu gmain potupu daj. ed. ǀ kadar Prouiza Nebeſka ie bila perſilena ta gmain potup tož. ed. poſlati ǀ Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu mest. ed. ǀ G. Bug nej mogal drugazhi shziſtit ta ſvejt, ampak s'tem gmain potupom or. ed.
Svetokriški
pravica -e ž 1. pravica: praviza im. ed. je meni lubishi, kokar vſy shazi tega ſvejtà ǀ kadar Prouiza im. ed. Nebeſka ie bila perſilena ta gmain potup poſlati ǀ de Previza im. ed. Boshja ne bo perſilena sapovedat vaſs, kakor enu nerodovitnu drivu poſekat ǀ Isvelizhani ſò ty, kateri ſò lazhni, inu sheini pravize rod. ed. ǀ en Krajl bo vezh opravil s'mezham te pravize rod. ed., KaKor s'rosho te dobrute ǀ Vy ſte bily lazhni, inu shèjni pravice rod. ed. ǀ Lok je ſpomin te oſtre Pravizhe rod. ed. ǀ nashi pravizi daj. ed. Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi sposna pravizo tož. ed. ǀ blagu, kateru po pravizi mest. ed. tebi neshlishi ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat doſti blaga sadobit bodi vshe po pravizi mest. ed., ali po krivizi ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi mest. ed. shlishalu nasaj poverne ǀ en Ozha je dolshan po pravici mest. ed. erbiszhino ſvojm otrokam dati ǀ nej ſo popravizi +mest. ed. sodili 2. sodna oblast: ta levu je bil vloulen, inu v'Rim pelan, de bi te ludy martral, inu tergal, kateri od pravize rod. ed. k'ſmerti ſo obſojeni bily ǀ bo ſvaril ta ſvejt sa greh, inu sa proviza tož. ed., inu sa ſodbo. Arguet mundum de peccato, de juſtitia, & de judicio ǀ Dua Stara Mosha ſta bila taiſto pred pravizo or. ed. obtoshila ǀ kadar pred pravizo or. ed. krivo prizho zhes ſuoiga blishniga govorj 3. tožba, pravda (?): Anaſſagoras pak nej hotel ene beſſede rezhi, de bi ſvojo pravizo tož. ed. pred Rihteriam naprei perneſſil ǀ ony ſe ſo poſtili oslepit skuſi shenkinge, inu priasnoſt de, nej ſo popravizi sodili, de teh vbosyh ludy pravizo tož. ed. nej ſo hoteli poshlushat, de bi ſe tem bogatim neſamirili
Svetokriški
prisiljen -a prid. prisiljen: ſi perſilen im. ed. m ſposnati de gorè stutaushenkrat timu kateri v'druge, inu nikar G: Boga sauupa ǀ bo perſilen im. ed. m v'tej narvekshi potrebi zhes ſvojo revo ſe jokat ǀ ſim perſilem im. ed. m saupyti s' Suetem Clemenam Alexandrinam ǀ ſi perſlen im. ed. m s' krajlam Henricuſam ſaupyti ǀ sdaj drugem ſim peſilen im. ed. m puſtiti na tem ſvejtu vshivat ǀ Prouiza Nebeſka ie bila perſilena im. ed. ž ta gmain potup poſlati ǀ obena perſilena im. ed. ž reizh Bogu ne dopade ǀ bote perſilena im. ed. ž saupyti ǀ ti greshniza bosh persilena im. ed. ž ǀ To veliko muzh Boshjo ſo perſileni im. mn. m ſposnati kananery ǀ bote persileni im. mn. m sposnati ǀ s' tajſtem Philosopham ſmo perſeleni im. mn. m ſposnati ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile perſilene im. mn. ž s' vishat
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost