poslovánje -a s (ȃ)
glagolnik od poslovati: izboljšati poslovanje; nepravilno, redno poslovanje; uspešno poslovanje; poslovanje državnih organov, podjetja; obseg poslovanja; stroški poslovanja / blagajniško, denarno, materialno poslovanje / elektronsko poslovanje trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
pisárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pisarno: pisarniški prostori / pisarniški posli sprejemanje, odpravljanje, urejevanje dopisov, listin v zvezi s poslovanjem; pisarniško poslovanje / pisarniško osebje / pisarniški papir papir za pisanje v obliki listov; pisarniško pohištvo
// značilen za pisarniško poslovanje: pisarniški jezik; pisarniško izražanje
nanašajoč se na pisarno: pisarniški prostori / pisarniški posli sprejemanje, odpravljanje, urejevanje dopisov, listin v zvezi s poslovanjem; pisarniško poslovanje / pisarniško osebje / pisarniški papir papir za pisanje v obliki listov; pisarniško pohištvo
// značilen za pisarniško poslovanje: pisarniški jezik; pisarniško izražanje
SSKJ²
anarhíja -e ž (ȋ)
stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v državi je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda
// nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji
♦ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost
stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v državi je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda
// nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji
♦ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost
SSKJ²
administrácija -e ž (á)
1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji
3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada: ameriška administracija je napovedala nove sankcije
1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji
3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada: ameriška administracija je napovedala nove sankcije
SSKJ²
nónstòp in nón stòp -ôpa m (ọ̑-ȍ ọ̑-ȏ)
1. poslovanje v trgovinah, delavnicah brez opoldanskega odmora: vpeljati nonstop
2. šport. zadnji trening pred tekmovanjem v smuku: nastopiti na nonstopu; v prid. rabi: nonstop trgovina; nonstop poslovanje; prisl.: trgovina posluje nonstop; odprto (je) nonstop / ekspr. teleprinterji so delali nonstop podnevi in ponoči
1. poslovanje v trgovinah, delavnicah brez opoldanskega odmora: vpeljati nonstop
2. šport. zadnji trening pred tekmovanjem v smuku: nastopiti na nonstopu; v prid. rabi: nonstop trgovina; nonstop poslovanje; prisl.: trgovina posluje nonstop; odprto (je) nonstop / ekspr. teleprinterji so delali nonstop podnevi in ponoči
SSKJ²
poslôvnost -i ž (ō)
1. sposobnost za poslovanje: povečati, razvijati poslovnost bank; zakoni so sprostili poslovnost; slaba poslovnost v elektrogospodarstvu
// poslovanje: neuspešna poslovnost; vprašanje poslovnosti tega podjetja je živo že nekaj časa
2. nav. ekspr. lastnost, značilnost poslovnega: v njenem vabilu je bilo nekaj poslovnosti; praktičnost in poslovnost
1. sposobnost za poslovanje: povečati, razvijati poslovnost bank; zakoni so sprostili poslovnost; slaba poslovnost v elektrogospodarstvu
// poslovanje: neuspešna poslovnost; vprašanje poslovnosti tega podjetja je živo že nekaj časa
2. nav. ekspr. lastnost, značilnost poslovnega: v njenem vabilu je bilo nekaj poslovnosti; praktičnost in poslovnost
SSKJ²
revidíranec -nca m (ȋ)
pravna oseba, pri kateri se zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni pregledujejo poslovanje, dokumenti: revidiranec se je pritožil na sodišče zoper odločbo; obravnavati poslovanje revidiranca
pravna oseba, pri kateri se zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni pregledujejo poslovanje, dokumenti: revidiranec se je pritožil na sodišče zoper odločbo; obravnavati poslovanje revidiranca
SSKJ²
revidírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pregledati poslovanje, dokumente zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni: revidirati poslovanje; revidirati račune
2. pregledati kak dokument, besedilo, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: revidirati volilni imenik; revidirati učne načrte / revidirati šolski sistem
// spremeniti kak dokument, besedilo glede na določene zahteve, potrebe: revidirati pogodbo / revidirati mnenje, sodbo o čem spremeniti
1. pregledati poslovanje, dokumente zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni: revidirati poslovanje; revidirati račune
2. pregledati kak dokument, besedilo, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: revidirati volilni imenik; revidirati učne načrte / revidirati šolski sistem
// spremeniti kak dokument, besedilo glede na določene zahteve, potrebe: revidirati pogodbo / revidirati mnenje, sodbo o čem spremeniti
- revidíran -a -o:
revidirani učbeniki
SSKJ²
SSKJ²
analítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na analizo: analitske metode / analitska ocena delovnih mest / analitski oddelek; uvedli so analitsko službo / analitska hiša ustanova, ki ocenjuje, presoja poslovanje, stanje (podjetij) na trgu / analitska kemija analizna
nanašajoč se na analizo: analitske metode / analitska ocena delovnih mest / analitski oddelek; uvedli so analitsko službo / analitska hiša ustanova, ki ocenjuje, presoja poslovanje, stanje (podjetij) na trgu / analitska kemija analizna
SSKJ²
avtomatizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. uvesti avtomate, opremiti z avtomati: avtomatizirati telefonski promet; v tovarni so večino strojev avtomatizirali; proizvodnja nekaterih predmetov se je že zelo avtomatizirala / avtomatizirati poslovanje
2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti: avtomatizirati gibe / skakalec naj pazi, da napake ne bo avtomatiziral
1. uvesti avtomate, opremiti z avtomati: avtomatizirati telefonski promet; v tovarni so večino strojev avtomatizirali; proizvodnja nekaterih predmetov se je že zelo avtomatizirala / avtomatizirati poslovanje
2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti: avtomatizirati gibe / skakalec naj pazi, da napake ne bo avtomatiziral
- avtomatizíran -a -o:
avtomatizirana bencinska črpalka; postavili so nove avtomatizirane naprave
SSKJ²
devíze -víz ž mn. (ȋ)
1. ekon. dobroimetje, ki ga ima kdo v tujini: izvoz lesa je prinesel državi lepe devize; tovarna ustvarja devize
// obveznica, ček, plačljiv v tujini: poslovanje, promet z devizami in valutami
2. pog. tuja plačilna sredstva: kupiti avto za devize; dobiti honorar v devizah; plačevati z devizami
1. ekon. dobroimetje, ki ga ima kdo v tujini: izvoz lesa je prinesel državi lepe devize; tovarna ustvarja devize
// obveznica, ček, plačljiv v tujini: poslovanje, promet z devizami in valutami
2. pog. tuja plačilna sredstva: kupiti avto za devize; dobiti honorar v devizah; plačevati z devizami
SSKJ²
dúh1 -á m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ)
1. razumsko-spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha najvišje, izvirno ustvarjalne sposobnosti; velikani duha / enoličnost ubija duha miselno dejavnost; bogastvo človekovega duha mišljenja, čustvovanja; lepa je in polna duha bistroumnosti, domiselnosti
// s prilastkom miselne, značajske značilnosti: je bistrega, upornega duha; manjka mu kritičnega duha
// s prilastkom nadarjenost, sposobnost: narava mu ni dala umetniškega duha; ima preroškega duha; je brez trgovskega duha
2. s prilastkom človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti: slovi kot izrazit analitičen duh; takšno stališče zastopajo naši najnaprednejši duhovi; nemiren, velik duh / spada med največje duhove dvajsetega stoletja mislece, razumnike; klasična filozofija je dolgo obvladovala evropske duhove
// mn., publ. ljudje, zlasti glede na določene nazore, ideje: glede tega se duhovi razhajajo; novica je razburila duhove / ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine
3. splošne miselne, nazorske značilnosti: duh časa se spreminja; nasprotovati duhu časopisa; spoznati duha modernega človeka / napreden duh knjige; patriarhalni duh meščanstva / biti vzgojen v svobodoljubnem duhu miselnosti, nazorih; biti Slovenec po rodu in duhu / vsi so istega duha; vznes. bil mu je brat po duhu in po srcu
// resnična, prava vsebina: pačiti načela in duha gibanja; takšni zaključki so tuji duhu razprave; to ustreza le črki, ne pa duhu zakona / postopati v duhu predpisov smislu
4. navadno s prilastkom splošno psihično razpoloženje: zanimalo ga je, kakšen duh vlada med delavstvom, v deželi; tekmovalni duh je zajel šolo / knjiž., z oslabljenim pomenom: med množicami se je širil duh nezadovoljstva nezadovoljstvo; vanj je stopil duh zavisti / odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu vzdušju, atmosferi; publ. posvetovanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja / vnašati v poslovanje dobičkarski duh stremljenje, težnje
5. v različnih mitologijah in religijah bitje netvarne narave: verjeti v duhove; dobri in zli duhovi; gozdni, vodni duhovi; odšel je tiho kakor duh / ropotajoči duh paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi / v krščanstvu: Bog je duh; hudobni duh hudič; nebeški duhovi angeli
6. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša: duh je zapustil telo / prikazal se mu je duh rajnega; ekspr. ali si ti ali je tvoj duh
7. v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je: duh in materija; bitnost duha
● knjiž. njegov duh ni klonil ostal je pogumen; duh se mu je omračil duševno je zbolel; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; biti v duhu pri kom z mislimi, ne dejansko; samo sedel je pri njih, z duhom pa je bil odsoten mislil je na druge stvari; brati kaj s pravim duhom namenom, razumevanjem; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; star. bolan na duhu slaboumen, omejen; iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; knjiž. braniti resnico z orožjem duha s prepričljivim, bistrim dokazovanjem; ura duhov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene, v katerem se vračajo duhovi rajnih; ekspr. zakladi duha kar je ustvaril človeški razum
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine; rel. sv. Duh tretja božja oseba
1. razumsko-spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha najvišje, izvirno ustvarjalne sposobnosti; velikani duha / enoličnost ubija duha miselno dejavnost; bogastvo človekovega duha mišljenja, čustvovanja; lepa je in polna duha bistroumnosti, domiselnosti
// s prilastkom miselne, značajske značilnosti: je bistrega, upornega duha; manjka mu kritičnega duha
// s prilastkom nadarjenost, sposobnost: narava mu ni dala umetniškega duha; ima preroškega duha; je brez trgovskega duha
2. s prilastkom človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti: slovi kot izrazit analitičen duh; takšno stališče zastopajo naši najnaprednejši duhovi; nemiren, velik duh / spada med največje duhove dvajsetega stoletja mislece, razumnike; klasična filozofija je dolgo obvladovala evropske duhove
// mn., publ. ljudje, zlasti glede na določene nazore, ideje: glede tega se duhovi razhajajo; novica je razburila duhove / ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine
3. splošne miselne, nazorske značilnosti: duh časa se spreminja; nasprotovati duhu časopisa; spoznati duha modernega človeka / napreden duh knjige; patriarhalni duh meščanstva / biti vzgojen v svobodoljubnem duhu miselnosti, nazorih; biti Slovenec po rodu in duhu / vsi so istega duha; vznes. bil mu je brat po duhu in po srcu
// resnična, prava vsebina: pačiti načela in duha gibanja; takšni zaključki so tuji duhu razprave; to ustreza le črki, ne pa duhu zakona / postopati v duhu predpisov smislu
4. navadno s prilastkom splošno psihično razpoloženje: zanimalo ga je, kakšen duh vlada med delavstvom, v deželi; tekmovalni duh je zajel šolo / knjiž., z oslabljenim pomenom: med množicami se je širil duh nezadovoljstva nezadovoljstvo; vanj je stopil duh zavisti / odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu vzdušju, atmosferi; publ. posvetovanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja / vnašati v poslovanje dobičkarski duh stremljenje, težnje
5. v različnih mitologijah in religijah bitje netvarne narave: verjeti v duhove; dobri in zli duhovi; gozdni, vodni duhovi; odšel je tiho kakor duh / ropotajoči duh paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi / v krščanstvu: Bog je duh; hudobni duh hudič; nebeški duhovi angeli
6. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša: duh je zapustil telo / prikazal se mu je duh rajnega; ekspr. ali si ti ali je tvoj duh
7. v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je: duh in materija; bitnost duha
● knjiž. njegov duh ni klonil ostal je pogumen; duh se mu je omračil duševno je zbolel; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; biti v duhu pri kom z mislimi, ne dejansko; samo sedel je pri njih, z duhom pa je bil odsoten mislil je na druge stvari; brati kaj s pravim duhom namenom, razumevanjem; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; star. bolan na duhu slaboumen, omejen; iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; knjiž. braniti resnico z orožjem duha s prepričljivim, bistrim dokazovanjem; ura duhov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene, v katerem se vračajo duhovi rajnih; ekspr. zakladi duha kar je ustvaril človeški razum
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine; rel. sv. Duh tretja božja oseba
SSKJ²
ekspeditíven -vna -o prid.(ȋ)
sposoben hitro, spretno opraviti kaj: zelo je ekspeditiven; ekspeditivna uprava / ekspeditivno poslovanje
sposoben hitro, spretno opraviti kaj: zelo je ekspeditiven; ekspeditivna uprava / ekspeditivno poslovanje
- ekspeditívno prisl.:
vprašanje učbenikov bi bilo treba reševati bolj ekspeditivno
SSKJ²
elektrónski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt
♦ elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; glasb. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah
2. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; elektronski dokument / elektronski naslov naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega del je znak @
// nanašajoč se na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronski mediji; elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja / elektronski forum spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; elektronska konferenca konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; elektronska redovalnica storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta; elektronska tajnica računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki; elektronska varuška priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor
3. v zvezi elektronska pošta sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja: v informacijski dobi lahko na vsakem koraku uporabljamo internet in elektronsko pošto; odgovoriti po elektronski pošti
// kar se pošlje, prejme po tem sistemu: poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi
4. v zvezi elektronska denarnica prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: študentje nekaterih univerz imajo dostop do elektronskih denarnic
// kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: elektronske denarnice so predplačniške
1. nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt
♦ elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; glasb. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah
2. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; elektronski dokument / elektronski naslov naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega del je znak @
// nanašajoč se na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronski mediji; elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja / elektronski forum spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; elektronska konferenca konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; elektronska redovalnica storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta; elektronska tajnica računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki; elektronska varuška priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor
3. v zvezi elektronska pošta sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja: v informacijski dobi lahko na vsakem koraku uporabljamo internet in elektronsko pošto; odgovoriti po elektronski pošti
// kar se pošlje, prejme po tem sistemu: poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi
4. v zvezi elektronska denarnica prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: študentje nekaterih univerz imajo dostop do elektronskih denarnic
// kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: elektronske denarnice so predplačniške
SSKJ²
hčerínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hčere: hčerinska ljubezen, zvestoba / ustanoviti hčerinsko banko, zavarovalnico; poslovanje hčerinskih družb; razmere v hčerinskih podjetjih / hčerinska znamka
♦ biol. hčerinska celica vsaka od dveh celic, ki nastane z delitvijo materinske celice
nanašajoč se na hčere: hčerinska ljubezen, zvestoba / ustanoviti hčerinsko banko, zavarovalnico; poslovanje hčerinskih družb; razmere v hčerinskih podjetjih / hčerinska znamka
♦ biol. hčerinska celica vsaka od dveh celic, ki nastane z delitvijo materinske celice
SSKJ²
intêren -rna -o prid. (ȇ)
1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven: nekatere tovarne oblačil prirejajo interne modne revije; na interno predvajanje filma so povabili kritike in filmske delavce / podjetje je izdalo interne predpise za poslovanje / interna seja tajna, zaprta; interna zabava
2. ki je v zvezi z notranjimi organi: iti na interni pregled / interna klinika klinika za notranje bolezni
3. ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju, notranji: interni in eksterni sodelavci inštituta / interni učenec nekdaj učenec, ki stanuje v internatu svoje šole
4. ki je znotraj kake celote; notranji: obnovili bodo interni del hiše / interna oprema stavbe / knjiž. to delo je nastalo iz interne nujnosti notranje, duševne
♦ med. interne bolezni notranje bolezni; interna medicina veda o zdravljenju notranjih organov; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; šol. interni zavod nekdaj internat
1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven: nekatere tovarne oblačil prirejajo interne modne revije; na interno predvajanje filma so povabili kritike in filmske delavce / podjetje je izdalo interne predpise za poslovanje / interna seja tajna, zaprta; interna zabava
2. ki je v zvezi z notranjimi organi: iti na interni pregled / interna klinika klinika za notranje bolezni
3. ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju, notranji: interni in eksterni sodelavci inštituta / interni učenec nekdaj učenec, ki stanuje v internatu svoje šole
4. ki je znotraj kake celote; notranji: obnovili bodo interni del hiše / interna oprema stavbe / knjiž. to delo je nastalo iz interne nujnosti notranje, duševne
♦ med. interne bolezni notranje bolezni; interna medicina veda o zdravljenju notranjih organov; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; šol. interni zavod nekdaj internat
- intêrno prisl.:
problem bodo reševali interno
- intêrni -a -o sam.:
med. žarg. včeraj je delal interno izpit iz interne medicine; pog. pokličite centralo in zahtevajte interno devet interno (telefonsko) številko devet; pog. zdaj se zdravi na interni na interni kliniki; obravnavati nekaj internega
SSKJ²
jêzik -íka m (é í)
1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen, rdeč, vlažen jezik; zgornji del jezika / konica jezika / česen peče na jeziku; na jeziku pozna, koliko alkohola ima vino / goveji, svinjski jezik / prekajeni jezik; jezik v omaki
// kar je po obliki podobno jeziku: med obuvanjem je poravnal jezik pri čevlju; usnjen jezik pri denarnici / v morje se zajeda jezik kopnega / ekspr.: iz topov so švigali krvavi jeziki; jeziki gorečih sveč; ognjeni jeziki so lizali streho plameni
2. ta organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju: od strahu ji je jezik otrpnil; ekspr.: kaj nimaš jezika; si izgubil, slabš. požrl jezik; imaš primrznjen, prirasel, zavezan jezik, da ne odgovoriš; ne utihne, pa če bi mu na jezik stopil; raje se v jezik ugrizni, kot da o tem komu kaj poveš / kot podkrepitev: naj se mi jezik posuši, če sem to rekel; raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal / knjiž., ekspr. videti je bilo, da to, kar govori jezik, čuti tudi srce / ekspr. govoriti s predrznim predrzno, težkim jezikom težko / pooseb., slabš. vprašal je, pa noben jezik ni nič zinil
// ekspr. kar kdo govori, pove: jezik ga razodeva; malo bolj pazi na svoj jezik; soditi koga po jeziku / bojevati se za kaj z jezikom s (spretnim) govorjenjem; pregovorila ga je s svojim sladkim jezikom govorjenjem / kot nasprotje dejanju: sam jezik ga je; on bo to naredil, seveda, z jezikom / ne more krotiti njenega jezika klepetavosti, opravljivosti
// nav. mn., pog. klepetulja, opravljivec: ob tem dogodku so imeli jeziki dosti dela; boji se jezikov; se bo že našel kak jezik, ki bo povedal / kot psovka tiho bodi, jezik (grdi); kot nagovor no jeziki, zdaj pa govorite / on je pa jezik je zelo odrezav
3. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje: jezik se razvija, spreminja; bogatiti jezik z novimi izrazi; govoriti, naučiti se, obvladati, opisati, razumeti, znati kak jezik; prevajati iz slovanskih jezikov; predavati v tujem jeziku; italijanščina je blagoglasen jezik; klasični, moderni jeziki; skrbeti za enotnost jezika; uporabniki jezika; besedni zaklad kakega jezika; zgodovina jezika; zvrsti jezika; ljubezen do jezika / pog.: jeziki učencem ne delajo težav ti kot učni predmet; uči se, zna jezike tuje jezike; knjiž. zbrali so se ljudje najrazličnejših jezikov jezikovnih pripadnosti / angleški, češki, slovenski jezik; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; kulturni jezik ki ima izrazne možnosti tako razvite, da se v njem lahko izrazijo tudi najbolj zapletena doživetja, zaznave, spoznanja; materni jezik ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere; mednarodni jezik ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov; narodni jezik; svetovni jezik ki je zelo razširjen
// navadno s prilastkom uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja: pisatelj ima barvit, bogat, čist, gladek, jasen, lep, slikovit jezik; knjiga, pisana v težkem jeziku / časopisni, govorniški, odrski, pesniški, poslovni, tehniški, umetniški, znanstveni jezik; jezik ekspresionistov; jezik protestantskih piscev / otroški jezik; jezik izobražencev, kmetov / sodobni jezik / preštudirati jezik in vsebino romana; Cankarjev jezik stil
4. s prilastkom kar omogoča sporazumevanje sploh: človeški jezik; čebelji, ptičji jezik; pogovarjati se z opicami v njihovem jeziku / z oslabljenim pomenom: jezik formul formule; jezik grbov grbi
// knjiž. kar omogoča nebesedno izražanje: preliti zgodbo v filmski jezik; povedati v slikarskem jeziku / ekspr. jezik ljubezni
5. knjiž., navadno s prilastkom način izražanja, vezan na določeno pojmovanje, razumevanje česa: v kulinaričnem jeziku bi se reklo, da televizija skrbi za kulturno hrano; povedati kaj v filozofskem jeziku; pri govorjenju o električnem polju je uporabljal matematični jezik / njegovega jezika ne bodo razumeli misli, pojmovanja, stališča; publ.: organizacija ne najde vselej adekvatnega jezika načina, metode; govoriti v jeziku reforme
● ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna; ekspr. jezik ga je srbel, vendar ni rekel čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; jezik se mu zapleta, zatika ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. toliko časa bo brusila jezik, da ji bo dovolil iti govorila, si z govorjenjem prizadevala doseči; ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govori mnogo; pog., slabš. jezik za zobe, star. za zobmi molči, ne ugovarjaj; ekspr. držati jezik (za zobmi) ne povedati česa, molčati; slabš. ona ima jezik je opravljiva, predrzno govori; pog., ekspr. ta pa ima jezik spretno, z lahkoto se izraža; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; ekspr. vsemu svetu kaže jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ekspr. lomi si jezik s slovenščino s težavo jo govori, izgovarja; slabš. brez potrebe obračaš jezik govoriš, si prizadevaš z govorjenjem doseči; ekspr. pijača jim je odtajala, odvezala, razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; pog., slabš. jezik otresati kritizirati, ugovarjati; pokazati komu jezik pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; nizko pazi, da ne iztegneš jezika ne izdaš, ne poveš česa; nizko takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to povedal, rekel; nizko ko se bo razvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike opravljali, obrekovali; pog., ekspr. kar naprej suka, vrti jezik govori; ekspr. zna sukati jezik spretno govoriti; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ničesar ni mogel spraviti z jezika reči, povedati; te besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je to povedal; ekspr. beseda mu je kar ušla, zdrknila z jezika nehote jo je izrekel; ekspr. besede mu kar vro z jezika veliko in z lahkoto govori; besedo mi je vzel z jezika rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog., ekspr. niti kapljice ga ni dal na jezik ni popil niti malo alkoholne pijače; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; položiti komu besedo na jezik pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; pog., ekspr. stopiti komu na jezik ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem; star. priti v jezike postati predmet opravljanja, obrekovanja; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; pog., ekspr. na jeziku imam, pa ne morem povedati poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti njenega imena; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; pog. to imam že dolgo na jeziku že zdavnaj sem hotel povedati; pog. imeti kaj neprestano na jeziku omenjati, izgovarjati; sklicevati se na kaj; pog., ekspr. imeti, nositi kaj samo na jeziku govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače; beseda mu je ostala na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; publ. samo na jeziku priznavajo njihovo samostojnost samo v izjavah, ne pa v dejanjih, odnosih; pog., ekspr. pazi, da jih ne boš dobila po jeziku da ne boš zaradi odrezavosti, pikrosti kaznovana; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; nar. jezik v zvonu se maje kembelj; pog. imeti dober jezik spretno govoriti; pog., slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; ekspr. s palico po njem, saj ne razume drugega jezika dopovedati mu je mogoče le na oster način; pog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori; govoriti, najti isti, skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; pog., ekspr. imeti nabrušen jezik biti odrezav; pog., ekspr. imeti namazan jezik biti spreten v izražanju; ekspr. biti ostrega biti odrezav, napadalen, strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori; ima jezik kot kača, kot krava rep je zelo odrezav, piker; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost
♦ anat. podraščen jezik; koren jezika skrajni zadnji del jezika; bot. jelenov jezik praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis scolopendrium; kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum; pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; navadni volovski jezik dlakava rastlina s škrlatnimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Anchusa officinalis; etn. jezik premični del trlice; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; geol. jezik del kamnin, ki se klinasto zajeda v druge; jezikosl. fleksijski jeziki; govorjeni jezik kot je zvočno uresničen z govorilnimi organi; govorni jezik ki ni uresničitev vnaprej pripravljenega besedila; kentumski jeziki; knjižni jezik kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti; ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; mrtvi jezik ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori; naravni jezik ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; pogovorni jezik prostejša, navadno govorna varianta knjižnega jezika; umetni jezik; živi jezik ki ga kak narod, ljudstvo še govori; družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; med. obložen jezik z belkasto plastjo na površini; pravn. občevalni jezik ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih; uradni jezik ki je z zakonom določen za uradno poslovanje; rač. programski jezik umetni jezik za pisanje računalniških programov; programski jezik fortran; šol. učni jezik v katerem poteka pouk; vet. leseni jezik bolezensko otrdel jezik pri govedu; zool. morski jezik ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu; morski list
1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen, rdeč, vlažen jezik; zgornji del jezika / konica jezika / česen peče na jeziku; na jeziku pozna, koliko alkohola ima vino / goveji, svinjski jezik / prekajeni jezik; jezik v omaki
// kar je po obliki podobno jeziku: med obuvanjem je poravnal jezik pri čevlju; usnjen jezik pri denarnici / v morje se zajeda jezik kopnega / ekspr.: iz topov so švigali krvavi jeziki; jeziki gorečih sveč; ognjeni jeziki so lizali streho plameni
2. ta organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju: od strahu ji je jezik otrpnil; ekspr.: kaj nimaš jezika; si izgubil, slabš. požrl jezik; imaš primrznjen, prirasel, zavezan jezik, da ne odgovoriš; ne utihne, pa če bi mu na jezik stopil; raje se v jezik ugrizni, kot da o tem komu kaj poveš / kot podkrepitev: naj se mi jezik posuši, če sem to rekel; raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal / knjiž., ekspr. videti je bilo, da to, kar govori jezik, čuti tudi srce / ekspr. govoriti s predrznim predrzno, težkim jezikom težko / pooseb., slabš. vprašal je, pa noben jezik ni nič zinil
// ekspr. kar kdo govori, pove: jezik ga razodeva; malo bolj pazi na svoj jezik; soditi koga po jeziku / bojevati se za kaj z jezikom s (spretnim) govorjenjem; pregovorila ga je s svojim sladkim jezikom govorjenjem / kot nasprotje dejanju: sam jezik ga je; on bo to naredil, seveda, z jezikom / ne more krotiti njenega jezika klepetavosti, opravljivosti
// nav. mn., pog. klepetulja, opravljivec: ob tem dogodku so imeli jeziki dosti dela; boji se jezikov; se bo že našel kak jezik, ki bo povedal / kot psovka tiho bodi, jezik (grdi); kot nagovor no jeziki, zdaj pa govorite / on je pa jezik je zelo odrezav
3. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje: jezik se razvija, spreminja; bogatiti jezik z novimi izrazi; govoriti, naučiti se, obvladati, opisati, razumeti, znati kak jezik; prevajati iz slovanskih jezikov; predavati v tujem jeziku; italijanščina je blagoglasen jezik; klasični, moderni jeziki; skrbeti za enotnost jezika; uporabniki jezika; besedni zaklad kakega jezika; zgodovina jezika; zvrsti jezika; ljubezen do jezika / pog.: jeziki učencem ne delajo težav ti kot učni predmet; uči se, zna jezike tuje jezike; knjiž. zbrali so se ljudje najrazličnejših jezikov jezikovnih pripadnosti / angleški, češki, slovenski jezik; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; kulturni jezik ki ima izrazne možnosti tako razvite, da se v njem lahko izrazijo tudi najbolj zapletena doživetja, zaznave, spoznanja; materni jezik ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere; mednarodni jezik ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov; narodni jezik; svetovni jezik ki je zelo razširjen
// navadno s prilastkom uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja: pisatelj ima barvit, bogat, čist, gladek, jasen, lep, slikovit jezik; knjiga, pisana v težkem jeziku / časopisni, govorniški, odrski, pesniški, poslovni, tehniški, umetniški, znanstveni jezik; jezik ekspresionistov; jezik protestantskih piscev / otroški jezik; jezik izobražencev, kmetov / sodobni jezik / preštudirati jezik in vsebino romana; Cankarjev jezik stil
4. s prilastkom kar omogoča sporazumevanje sploh: človeški jezik; čebelji, ptičji jezik; pogovarjati se z opicami v njihovem jeziku / z oslabljenim pomenom: jezik formul formule; jezik grbov grbi
// knjiž. kar omogoča nebesedno izražanje: preliti zgodbo v filmski jezik; povedati v slikarskem jeziku / ekspr. jezik ljubezni
5. knjiž., navadno s prilastkom način izražanja, vezan na določeno pojmovanje, razumevanje česa: v kulinaričnem jeziku bi se reklo, da televizija skrbi za kulturno hrano; povedati kaj v filozofskem jeziku; pri govorjenju o električnem polju je uporabljal matematični jezik / njegovega jezika ne bodo razumeli misli, pojmovanja, stališča; publ.: organizacija ne najde vselej adekvatnega jezika načina, metode; govoriti v jeziku reforme
● ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna; ekspr. jezik ga je srbel, vendar ni rekel čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; jezik se mu zapleta, zatika ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. toliko časa bo brusila jezik, da ji bo dovolil iti govorila, si z govorjenjem prizadevala doseči; ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govori mnogo; pog., slabš. jezik za zobe, star. za zobmi molči, ne ugovarjaj; ekspr. držati jezik (za zobmi) ne povedati česa, molčati; slabš. ona ima jezik je opravljiva, predrzno govori; pog., ekspr. ta pa ima jezik spretno, z lahkoto se izraža; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; ekspr. vsemu svetu kaže jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ekspr. lomi si jezik s slovenščino s težavo jo govori, izgovarja; slabš. brez potrebe obračaš jezik govoriš, si prizadevaš z govorjenjem doseči; ekspr. pijača jim je odtajala, odvezala, razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; pog., slabš. jezik otresati kritizirati, ugovarjati; pokazati komu jezik pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; nizko pazi, da ne iztegneš jezika ne izdaš, ne poveš česa; nizko takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to povedal, rekel; nizko ko se bo razvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike opravljali, obrekovali; pog., ekspr. kar naprej suka, vrti jezik govori; ekspr. zna sukati jezik spretno govoriti; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ničesar ni mogel spraviti z jezika reči, povedati; te besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je to povedal; ekspr. beseda mu je kar ušla, zdrknila z jezika nehote jo je izrekel; ekspr. besede mu kar vro z jezika veliko in z lahkoto govori; besedo mi je vzel z jezika rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog., ekspr. niti kapljice ga ni dal na jezik ni popil niti malo alkoholne pijače; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; položiti komu besedo na jezik pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; pog., ekspr. stopiti komu na jezik ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem; star. priti v jezike postati predmet opravljanja, obrekovanja; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; pog., ekspr. na jeziku imam, pa ne morem povedati poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti njenega imena; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; pog. to imam že dolgo na jeziku že zdavnaj sem hotel povedati; pog. imeti kaj neprestano na jeziku omenjati, izgovarjati; sklicevati se na kaj; pog., ekspr. imeti, nositi kaj samo na jeziku govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače; beseda mu je ostala na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; publ. samo na jeziku priznavajo njihovo samostojnost samo v izjavah, ne pa v dejanjih, odnosih; pog., ekspr. pazi, da jih ne boš dobila po jeziku da ne boš zaradi odrezavosti, pikrosti kaznovana; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; nar. jezik v zvonu se maje kembelj; pog. imeti dober jezik spretno govoriti; pog., slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; ekspr. s palico po njem, saj ne razume drugega jezika dopovedati mu je mogoče le na oster način; pog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori; govoriti, najti isti, skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; pog., ekspr. imeti nabrušen jezik biti odrezav; pog., ekspr. imeti namazan jezik biti spreten v izražanju; ekspr. biti ostrega biti odrezav, napadalen, strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori; ima jezik kot kača, kot krava rep je zelo odrezav, piker; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost
♦ anat. podraščen jezik; koren jezika skrajni zadnji del jezika; bot. jelenov jezik praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis scolopendrium; kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum; pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; navadni volovski jezik dlakava rastlina s škrlatnimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Anchusa officinalis; etn. jezik premični del trlice; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; geol. jezik del kamnin, ki se klinasto zajeda v druge; jezikosl. fleksijski jeziki; govorjeni jezik kot je zvočno uresničen z govorilnimi organi; govorni jezik ki ni uresničitev vnaprej pripravljenega besedila; kentumski jeziki; knjižni jezik kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti; ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; mrtvi jezik ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori; naravni jezik ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; pogovorni jezik prostejša, navadno govorna varianta knjižnega jezika; umetni jezik; živi jezik ki ga kak narod, ljudstvo še govori; družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; med. obložen jezik z belkasto plastjo na površini; pravn. občevalni jezik ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih; uradni jezik ki je z zakonom določen za uradno poslovanje; rač. programski jezik umetni jezik za pisanje računalniških programov; programski jezik fortran; šol. učni jezik v katerem poteka pouk; vet. leseni jezik bolezensko otrdel jezik pri govedu; zool. morski jezik ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu; morski list
SSKJ²
kártica -e ž (ȃ)
1. pravokoten kos papirja, kartona z rubrikami za vnašanje podatkov: vzeti kartico iz kartoteke; vpisati v kartico / inventarna kartica; kartica materiala
♦ elektr. luknjana kartica na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic
2. ekspr. dopisnica, razglednica: dobiti, poslati kartico
3. ploščat, pravokoten kos plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: bančna kartica; imetnik kartice ugodnosti / magnetna kartica z magnetnim trakom; plastična kartica kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu / kreditna kartica plastična kartica, ki se uporablja kot negotovinsko plačilno sredstvo za plačilo s kreditnega računa uporabnika z odlogom ali za dvig gotovine na bančnih avtomatih; plačilna kartica za brezgotovinsko plačevanje / telefonska kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona ali za polnjenje računa mobilnega telefona / zdravstvena kartica s katero zavarovanec izkazuje upravičenost do (brezplačnih) zdravstvenih storitev
4. naprava ali del naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: računalnik lahko nadgradimo z različnimi karticami / grafična kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča prikaz slik, podatkov na računalniškem ekranu; mrežna kartica ki omogoča hiter prenos podatkov po lokalnem omrežju in povezavo računalnika s svetovnim spletom; omrežna kartica ki omogoča povezavo računalnika z računalniškim omrežjem; pomnilniška kartica majhni kartici podobna elektronska naprava brez pomičnih delov za shranjevanje digitalnih podatkov, najpogosteje v digitalnih fotoaparatih, dlančnikih in prenosnikih; zvočna ali glasbena kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka
1. pravokoten kos papirja, kartona z rubrikami za vnašanje podatkov: vzeti kartico iz kartoteke; vpisati v kartico / inventarna kartica; kartica materiala
♦ elektr. luknjana kartica na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic
2. ekspr. dopisnica, razglednica: dobiti, poslati kartico
3. ploščat, pravokoten kos plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: bančna kartica; imetnik kartice ugodnosti / magnetna kartica z magnetnim trakom; plastična kartica kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu / kreditna kartica plastična kartica, ki se uporablja kot negotovinsko plačilno sredstvo za plačilo s kreditnega računa uporabnika z odlogom ali za dvig gotovine na bančnih avtomatih; plačilna kartica za brezgotovinsko plačevanje / telefonska kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona ali za polnjenje računa mobilnega telefona / zdravstvena kartica s katero zavarovanec izkazuje upravičenost do (brezplačnih) zdravstvenih storitev
4. naprava ali del naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: računalnik lahko nadgradimo z različnimi karticami / grafična kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča prikaz slik, podatkov na računalniškem ekranu; mrežna kartica ki omogoča hiter prenos podatkov po lokalnem omrežju in povezavo računalnika s svetovnim spletom; omrežna kartica ki omogoča povezavo računalnika z računalniškim omrežjem; pomnilniška kartica majhni kartici podobna elektronska naprava brez pomičnih delov za shranjevanje digitalnih podatkov, najpogosteje v digitalnih fotoaparatih, dlančnikih in prenosnikih; zvočna ali glasbena kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka
SSKJ²
konvéncija -e ž (ẹ́)
1. dogovor, sporazum, zlasti med državami, ustanovami, podjetji, pogodba: podpisati konvencijo / skleniti konvencijo / temeljiti na konvenciji; držati se mednarodnih konvencij; konvencija o prepovedi nuklearnega orožja / družbena konvencija; podpisali so kulturno konvencijo med obema državama
♦ pravn. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; konzularna konvencija ki ureja zlasti poslovanje konzulov; ženevske konvencije meddržavni dogovori, zlasti o zaščiti Rdečega križa iz leta 1864, 1906 in 1929; ptt meddržavna poštna konvencija
2. nav. mn., knjiž., navadno s prilastkom ustaljene navade, (družbene) norme: otresti se togih konvencij; je proti konvencijam meščanske družbe
3. v ameriškem okolju zbor(ovanje), skupščina: na svoji konvenciji so se odločili za nove akcije / demokratska konvencija; končati konvencijo republikanske stranke
1. dogovor, sporazum, zlasti med državami, ustanovami, podjetji, pogodba: podpisati konvencijo / skleniti konvencijo / temeljiti na konvenciji; držati se mednarodnih konvencij; konvencija o prepovedi nuklearnega orožja / družbena konvencija; podpisali so kulturno konvencijo med obema državama
♦ pravn. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; konzularna konvencija ki ureja zlasti poslovanje konzulov; ženevske konvencije meddržavni dogovori, zlasti o zaščiti Rdečega križa iz leta 1864, 1906 in 1929; ptt meddržavna poštna konvencija
2. nav. mn., knjiž., navadno s prilastkom ustaljene navade, (družbene) norme: otresti se togih konvencij; je proti konvencijam meščanske družbe
3. v ameriškem okolju zbor(ovanje), skupščina: na svoji konvenciji so se odločili za nove akcije / demokratska konvencija; končati konvencijo republikanske stranke
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 97
Dostopnost