bankomátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bankomat: bankomatska kartica; bankomatska mreža; bankomatska provizija; bankomatsko poslovanje
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
birokracíja -e ž (ȋ)
nav. slabš. uradniki, ki vodijo javno upravo: birokracija izvaja poostren nadzor; pomanjkanje miz po pisarnah je ustavilo bohotenje birokracije; skorumpiranost birokracije; birokracija, policija in sodstvo / bruseljska, evropska birokracija; državna, občinska birokracija / Gogoljevi opisi ruske birokracije
// formalistično, neživljenjsko poslovanje (takih) uradnikov: neučinkovita, odvečna, okostenela, pretirana, zapletena birokracija; znajti se v kolesju birokracije / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem
nav. slabš. uradniki, ki vodijo javno upravo: birokracija izvaja poostren nadzor; pomanjkanje miz po pisarnah je ustavilo bohotenje birokracije; skorumpiranost birokracije; birokracija, policija in sodstvo / bruseljska, evropska birokracija; državna, občinska birokracija / Gogoljevi opisi ruske birokracije
// formalistično, neživljenjsko poslovanje (takih) uradnikov: neučinkovita, odvečna, okostenela, pretirana, zapletena birokracija; znajti se v kolesju birokracije / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem
SSKJ²
blagájniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na blagajnike ali blagajno: vodenje blagajniškega dnevnika; blagajniški prejemek; pregledati blagajniško poslovanje / pripraviti blagajniško poročilo za občni zbor / blagajniško okence
♦ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni
nanašajoč se na blagajnike ali blagajno: vodenje blagajniškega dnevnika; blagajniški prejemek; pregledati blagajniško poslovanje / pripraviti blagajniško poročilo za občni zbor / blagajniško okence
♦ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni
SSKJ²
centralizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
združiti na enem mestu, usmeriti v center, osredotočiti: centralizirati državno upravo; centralizirati finančno poslovanje
združiti na enem mestu, usmeriti v center, osredotočiti: centralizirati državno upravo; centralizirati finančno poslovanje
- centralizíran -a -o:
centralizirana država; centralizirano planiranje gospodarstva
SSKJ²
čekôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na ček: čekovni odrezek; čekovna golica; čekovna knjižica sešitek čekovnih golic
♦ fin. čekovni račun bančni račun, s katerega imetjem razpolaga lastnik s čeki; pravn. čekovno pravo predpisi za poslovanje s čeki
nanašajoč se na ček: čekovni odrezek; čekovna golica; čekovna knjižica sešitek čekovnih golic
♦ fin. čekovni račun bančni račun, s katerega imetjem razpolaga lastnik s čeki; pravn. čekovno pravo predpisi za poslovanje s čeki
SSKJ²
denár -ja m (á)
1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zaslužil na kupe denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko / ta denar je še v veljavi; država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja
// kovinski ali papirnati predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi; skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr. cel šop denarja je držal v rokah / menjati, zmenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti v drobiž; droben denar drobiž / kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih / ekspr. plastični denar kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah
2. v zvezi elektronski denar denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: imetnik elektronskega denarja; izdaja elektronskega denarja; povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku
// brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: uporaba elektronskega denarja
3. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag, velik denar; lepe denarje dobiva, pa vse zapravi; kupiti za majhen denar; tega ne prodam za noben denar
● ekspr. denar mu ne gre rad iz rok skop je; ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. oprati denar spraviti nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. prati denar spravljati nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. sto tisoč, to je že denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na zelo lahek način zaslužimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; pog., ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi; ekspr. pralnica denarja ustanova, skupnost, ki nelegalno pridobljeni denar spravlja v legalni obtok in s tem zabrisuje njegov izvor; ekspr. pranje denarja spravljanje nelegalno pridobljenega denarja v legalni obtok z namenom zabrisati njegov izvor
♦ ekon. aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjižni denar; knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v krožnem gibanju; vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja
1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zaslužil na kupe denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko / ta denar je še v veljavi; država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja
// kovinski ali papirnati predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi; skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr. cel šop denarja je držal v rokah / menjati, zmenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti v drobiž; droben denar drobiž / kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih / ekspr. plastični denar kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah
2. v zvezi elektronski denar denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: imetnik elektronskega denarja; izdaja elektronskega denarja; povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku
// brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: uporaba elektronskega denarja
3. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag, velik denar; lepe denarje dobiva, pa vse zapravi; kupiti za majhen denar; tega ne prodam za noben denar
● ekspr. denar mu ne gre rad iz rok skop je; ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. oprati denar spraviti nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. prati denar spravljati nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. sto tisoč, to je že denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na zelo lahek način zaslužimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; pog., ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi; ekspr. pralnica denarja ustanova, skupnost, ki nelegalno pridobljeni denar spravlja v legalni obtok in s tem zabrisuje njegov izvor; ekspr. pranje denarja spravljanje nelegalno pridobljenega denarja v legalni obtok z namenom zabrisati njegov izvor
♦ ekon. aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjižni denar; knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v krožnem gibanju; vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja
SSKJ²
SSKJ²
ênoléten -tna -o prid. (ē-ẹ̑)
1. star eno leto: enoleten les; enoletna mladika; enoletna žival; enoletno dete
2. ki traja eno leto: enoletna praksa; enoletna sreča; enoletno poslovanje / enoletna šola / enoletni prostovoljec v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok
♦ bot. enoletna latovka trava z majhnimi zelenimi klaski v latih, Poa annua; enoletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj eno vegetacijsko dobo
1. star eno leto: enoleten les; enoletna mladika; enoletna žival; enoletno dete
2. ki traja eno leto: enoletna praksa; enoletna sreča; enoletno poslovanje / enoletna šola / enoletni prostovoljec v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok
♦ bot. enoletna latovka trava z majhnimi zelenimi klaski v latih, Poa annua; enoletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj eno vegetacijsko dobo
SSKJ²
franšíza -e ž (ȋ)
1. ekon. pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica odbije od izplačila: dogovoriti se za vrsto franšize / integralna franšiza pogodbeno določeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; odbitna franšiza pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplačila
2. ekon. pogodba med dvema podjetjema o prodaji blaga in opravljanju storitev, ki novo podjetje zavezuje k uporabi zaščitnega znaka in upoštevanju zaščitenih pravic osnovnega podjetja: podjetnik lahko začne samostojno poslovanje z nakupom franšize ali delujočega podjetja
// podjetje, ki pridobi tako pooblastilo: večina razvoja novih produktov se začne v franšizah
3. šport. žarg., v Severni Ameriki športno moštvo, ki tekmuje v okviru lige: franšiza v ligi NBA danes stane štiristo milijonov dolarjev
4. film. žarg. zamisel ali naslov filma, ki se uporabi za ustvarjenje serije filmov, ali film, ustvarjen na tak način: najuspešnejša filmska franšiza vseh časov sliši na ime Harry Potter
1. ekon. pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica odbije od izplačila: dogovoriti se za vrsto franšize / integralna franšiza pogodbeno določeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; odbitna franšiza pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplačila
2. ekon. pogodba med dvema podjetjema o prodaji blaga in opravljanju storitev, ki novo podjetje zavezuje k uporabi zaščitnega znaka in upoštevanju zaščitenih pravic osnovnega podjetja: podjetnik lahko začne samostojno poslovanje z nakupom franšize ali delujočega podjetja
// podjetje, ki pridobi tako pooblastilo: večina razvoja novih produktov se začne v franšizah
3. šport. žarg., v Severni Ameriki športno moštvo, ki tekmuje v okviru lige: franšiza v ligi NBA danes stane štiristo milijonov dolarjev
4. film. žarg. zamisel ali naslov filma, ki se uporabi za ustvarjenje serije filmov, ali film, ustvarjen na tak način: najuspešnejša filmska franšiza vseh časov sliši na ime Harry Potter
SSKJ²
globalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
povzročati, da se kaj širi, pojavlja po vsem svetu: pospešeno globalizirati poslovanje; globalizirati proizvodnjo
povzročati, da se kaj širi, pojavlja po vsem svetu: pospešeno globalizirati poslovanje; globalizirati proizvodnjo
- globalizírati se
1. spreminjati se, povezovati se v gospodarsko in informacijsko enovito celoto: trg se globalizira in iste izdelke je mogoče kupiti kjerkoli
2. širiti se, pojavljati se po vsem svetu: ameriški model, način življenja se globalizira
SSKJ²
hranílen1 -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na delovanje hranilnice: hranilni promet; hranilno poslovanje / hranilna vloga prihranki, vloženi v denarni zavod zaradi obrestovanja / hranilna knjižica knjižica, v katero se vpisujejo varčevalčeve vloge, dvigi in obresti
nanašajoč se na delovanje hranilnice: hranilni promet; hranilno poslovanje / hranilna vloga prihranki, vloženi v denarni zavod zaradi obrestovanja / hranilna knjižica knjižica, v katero se vpisujejo varčevalčeve vloge, dvigi in obresti
SSKJ²
insájder in insider -ja [insájder] m (á) pog.
kdor je vključen v kako skupnost in dobro pozna razmere v njej: prave zvezde poznajo samo insajderji; politični insajder
// delničar, ki ima v lasti več kot deset odstotkov delnic podjetja ali je njegov direktor ali visoki vodilni uslužbenec, ki je tudi materialno odgovoren za poslovanje tega podjetja: insajderji morajo v ZDA po zakonu svoje namere o prodaji ali nakupu delnic prijaviti agenciji
kdor je vključen v kako skupnost in dobro pozna razmere v njej: prave zvezde poznajo samo insajderji; politični insajder
// delničar, ki ima v lasti več kot deset odstotkov delnic podjetja ali je njegov direktor ali visoki vodilni uslužbenec, ki je tudi materialno odgovoren za poslovanje tega podjetja: insajderji morajo v ZDA po zakonu svoje namere o prodaji ali nakupu delnic prijaviti agenciji
SSKJ²
inšpicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovati, nadzirati: inšpicirati finančno poslovanje podjetja; izvajanje tržnih predpisov je treba neprenehoma inšpicirati
// z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: general je inšpiciral tankovski bataljon
♦ gled. inšpicirati predstavo voditi potek predstave; šol. inšpicirati pouk strokovno ugotavljati kakovost poučevanja; inšpicirati šolo strokovno ugotavljati učno in vzgojno delo šole
sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovati, nadzirati: inšpicirati finančno poslovanje podjetja; izvajanje tržnih predpisov je treba neprenehoma inšpicirati
// z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: general je inšpiciral tankovski bataljon
♦ gled. inšpicirati predstavo voditi potek predstave; šol. inšpicirati pouk strokovno ugotavljati kakovost poučevanja; inšpicirati šolo strokovno ugotavljati učno in vzgojno delo šole
SSKJ²
inštrúkcija tudi instrúkcija -e ž (ú)
1. poučevanje izven šole: dobiti, imeti, prevzeti inštrukcije; preživljati, vzdrževati se z inštrukcijami / pog. dajati inštrukcije inštruirati
2. nav. mn. navodilo, napotek (za delo, dejavnost): dati, dobiti, prejeti inštrukcije; zahtevali so pisne inštrukcije; inštrukcija za poslovanje / aparatu so priložene podrobne inštrukcije
♦ rač. inštrukcije za računalnik nekdaj ukazi
1. poučevanje izven šole: dobiti, imeti, prevzeti inštrukcije; preživljati, vzdrževati se z inštrukcijami / pog. dajati inštrukcije inštruirati
2. nav. mn. navodilo, napotek (za delo, dejavnost): dati, dobiti, prejeti inštrukcije; zahtevali so pisne inštrukcije; inštrukcija za poslovanje / aparatu so priložene podrobne inštrukcije
♦ rač. inštrukcije za računalnik nekdaj ukazi
SSKJ²
izgúbarski -a -o prid. (ȗ)
ki prinaša izgubo: izgubarske finančne odločitve; izgubarsko poslovanje
// ki posluje z izgubo: izgubarska težka industrija; banke ne bodo več dajale posojil izgubarskim družbam; izgubarsko podjetje
ki prinaša izgubo: izgubarske finančne odločitve; izgubarsko poslovanje
// ki posluje z izgubo: izgubarska težka industrija; banke ne bodo več dajale posojil izgubarskim družbam; izgubarsko podjetje
SSKJ²
izvzémati -am nedov. (ẹ̑)
ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: izvzemati stroške za poslovanje
// dajati, priznavati večje pravice, ugodnosti v primeri z drugimi: njega izvzema med vsemi
ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: izvzemati stroške za poslovanje
// dajati, priznavati večje pravice, ugodnosti v primeri z drugimi: njega izvzema med vsemi
SSKJ²
kártičen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kartico 3, 4: kartični sistem; kartična tehnologija; kartično poslovanje / kartični modem
nanašajoč se na kartico 3, 4: kartični sistem; kartična tehnologija; kartično poslovanje / kartični modem
SSKJ²
komerciálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na nakup in prodajo blaga: izboljšati komercialno poslovanje / komercialni interesi / komercialni oglas, prospekt / komercialni uspeh poslovni, trgovski / komercialni direktor; komercialni oddelek v podjetju; komercialni sektor; višja komercialna šola
2. nav. ekspr. namenjen za prodajo, trgovanje: komercialno blago / komercialna kopija filma; pošiljka komercialnega stekla
3. publ. narejen tako, da se dobro, uspešno prodaja: komercialni filmi; izdajanje komercialnih knjig / prireditev je bila izrazito komercialna
// donosen: ta obrt ne velja za komercialno / kulturni in komercialni turizem
♦ ekon. komercialni denar menice, čeki; komercialni kredit kredit, ki ga da prodajalec kupcu; komercialna banka banka, ki se ukvarja s kreditiranjem trgovine; komercialna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od izhodiščne do namembne postaje, in dolžino poti
1. nanašajoč se na nakup in prodajo blaga: izboljšati komercialno poslovanje / komercialni interesi / komercialni oglas, prospekt / komercialni uspeh poslovni, trgovski / komercialni direktor; komercialni oddelek v podjetju; komercialni sektor; višja komercialna šola
2. nav. ekspr. namenjen za prodajo, trgovanje: komercialno blago / komercialna kopija filma; pošiljka komercialnega stekla
3. publ. narejen tako, da se dobro, uspešno prodaja: komercialni filmi; izdajanje komercialnih knjig / prireditev je bila izrazito komercialna
// donosen: ta obrt ne velja za komercialno / kulturni in komercialni turizem
♦ ekon. komercialni denar menice, čeki; komercialni kredit kredit, ki ga da prodajalec kupcu; komercialna banka banka, ki se ukvarja s kreditiranjem trgovine; komercialna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od izhodiščne do namembne postaje, in dolžino poti
- komerciálno prisl.:
komercialno pomembni izdelki; komercialno postavljena merila; ekspr. komercialno smehljajoč se obraz; sam.:, pog. največ zaslug za uspeh ima komercialni komercialni direktor, referent
SSKJ²
kontrolírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. ugotavljati skladnost kake dejavnosti z določenimi pravili, predpisi; nadzirati, nadzorovati: kontrolirati delo, poslovanje bank; kontrolirati uvoz in izvoz / kontrolira, kdaj prihajajo v službo / kontrolira, če je bilo res tako preverja, presoja
// prizadevati si, skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: kontrolirati dijake / pri učenju ga še vedno kontrolirajo
// ugotavljati pravilnost, kakovost česa: kontrolirati račune / kontrolirati stroje
2. ugotavljati dejansko stanje, položaj česa, pregledovati: kontrolirati potne liste / cesto kontrolirajo iz letala
3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: njihov kapital kontrolira okoli tretjino industrije nafte; vlada kontrolira položaj po vsej državi
// imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija; nadzirati: na ozemlju, ki ga kontrolira sovražnik, so bili ponekod politični sestanki; severno območje kontrolira prva divizija
♦ šah. figura kontrolira polje delovanje figure je usmerjeno na določeno polje; šol. kontrolirati znanje ugotavljati znanje s spraševanjem, ponavljanjem predelane snovi, preverjati
1. ugotavljati skladnost kake dejavnosti z določenimi pravili, predpisi; nadzirati, nadzorovati: kontrolirati delo, poslovanje bank; kontrolirati uvoz in izvoz / kontrolira, kdaj prihajajo v službo / kontrolira, če je bilo res tako preverja, presoja
// prizadevati si, skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: kontrolirati dijake / pri učenju ga še vedno kontrolirajo
// ugotavljati pravilnost, kakovost česa: kontrolirati račune / kontrolirati stroje
2. ugotavljati dejansko stanje, položaj česa, pregledovati: kontrolirati potne liste / cesto kontrolirajo iz letala
3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: njihov kapital kontrolira okoli tretjino industrije nafte; vlada kontrolira položaj po vsej državi
// imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija; nadzirati: na ozemlju, ki ga kontrolira sovražnik, so bili ponekod politični sestanki; severno območje kontrolira prva divizija
♦ šah. figura kontrolira polje delovanje figure je usmerjeno na določeno polje; šol. kontrolirati znanje ugotavljati znanje s spraševanjem, ponavljanjem predelane snovi, preverjati
- kontrolíran -a -o:
kontrolirano blago; kontrolirano ozemlje
♦ fiz. kontrolirana jedrska reakcija jedrska reakcija, katere potek je mogoče uravnavati tako, da se pridobljena energija koristno porabi
SSKJ²
kredíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kredit: kreditna dejavnost; razvito kreditno poslovanje / znosni kreditni pogoji / kreditni sklad banke; kreditna sredstva / naš kreditni sistem; kreditna politika / kreditno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem ima kreditiranje zelo pomembno vlogo / kreditni zavodi / kreditni referent referent za kredit
♦ ekon. kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; fin. kreditni potencial materialna sredstva, ki jih lahko da kreditor; kreditna pogodba; kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah
nanašajoč se na kredit: kreditna dejavnost; razvito kreditno poslovanje / znosni kreditni pogoji / kreditni sklad banke; kreditna sredstva / naš kreditni sistem; kreditna politika / kreditno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem ima kreditiranje zelo pomembno vlogo / kreditni zavodi / kreditni referent referent za kredit
♦ ekon. kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; fin. kreditni potencial materialna sredstva, ki jih lahko da kreditor; kreditna pogodba; kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah
- kredítno prisl.:
biti kreditno sposoben
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 97
Dostopnost