Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
konvéncija -e ž (ẹ́)
1. dogovor, sporazum, zlasti med državami, ustanovami, podjetji, pogodba: podpisati konvencijo / skleniti konvencijo / temeljiti na konvenciji; držati se mednarodnih konvencij; konvencija o prepovedi nuklearnega orožja / družbena konvencija; podpisali so kulturno konvencijo med obema državama
 
pravn. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; konzularna konvencija ki ureja zlasti poslovanje konzulov; ženevske konvencije meddržavni dogovori, zlasti o zaščiti Rdečega križa iz leta 1864, 1906 in 1929; ptt meddržavna poštna konvencija
2. nav. mn., knjiž., navadno s prilastkom ustaljene navade, (družbene) norme: otresti se togih konvencij; je proti konvencijam meščanske družbe
3. v ameriškem okolju zbor(ovanje), skupščina: na svoji konvenciji so se odločili za nove akcije / demokratska konvencija; končati konvencijo republikanske stranke
SSKJ²
kredíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kredit: kreditna dejavnost; razvito kreditno poslovanje / znosni kreditni pogoji / kreditni sklad banke; kreditna sredstva / naš kreditni sistem; kreditna politika / kreditno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem ima kreditiranje zelo pomembno vlogo / kreditni zavodi / kreditni referent referent za kredit
 
ekon. kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; fin. kreditni potencial materialna sredstva, ki jih lahko da kreditor; kreditna pogodba; kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah
    kredítno prisl.:
    biti kreditno sposoben
SSKJ²
létina -e ž (ẹ̄)
1. kar se pridela v (enem) letu: letina dobro kaže; kakšna bo letos letina; tam daje zemlja letino le vsako drugo leto; prodali so vso letino tobaka; spravljati letino; sadna, vinska letina; bogata letina krompirja; pren., ekspr. lani je izšlo dvajset pesniških zbirk, to je kar dobra letina
// s prilastkom določen čas v okviru enega leta glede na pridelek: takrat so se vrstile dobre letine; pogovarjati se o slabih letinah; bali so se ga kot hude letine zelo / ob dobri letini je pridelal sto mernikov pšenice
 
lani je bila sadna letina ali letina za sadje so sadna drevesa dobro obrodila
2. gozd. enoletni debelinski prirastek lesa; letnica: šteti letine
♦ 
pravn. letina v fevdalizmu podložniška dajatev sodni oblasti kot odškodnina za varstveno poslovanje v enem letu
SSKJ²
likvidírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. nav. ekspr. odpraviti, uničiti, odstraniti: industrija je likvidirala staro obrt; radikalno likvidirati fevdalne odnose / likvidirati nasprotnikovo postojanko
2. pravn. napraviti, da poslovanje, delovanje gospodarske organizacije za stalno preneha; ukiniti, razpustiti: likvidirati podjetje, zadrugo
3. usmrtiti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: likvidirati političnega nasprotnika; ponoči so nekoga likvidirali / likvidirati internirance
♦ 
adm. presoditi pravilnost knjigovodske listine in jo s tem pripraviti za nadaljnjo obravnavo
    likvidíran -a -o:
    likvidirani računi; frakcijski boji so bili likvidirani; investicije so likvidirane; biti likvidiran na ukaz gestapa
SSKJ²
meníčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na menico: menični obrazec; menični porok; menična terjatev, zadolžitev
 
pravn. menično pravo predpisi za poslovanje z menicami
SSKJ²
menjálniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na menjalnico: opravljanje menjalniških poslov; menjalniško poslovanje / menjalniški trg / nakupni, prodajni menjalniški tečaj
SSKJ²
nadzírati -am nedov. (ī ȋ)
1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzirati delo, poslovanje; nadzirati izvajanje davčnih predpisov / nadzirati stroje
// z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzirati mejo; cesto nadzirajo z letali
2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzirati otroke / mlajše učence je treba pri pisanju nalog nadzirati
3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: kapital nadzira velik del proizvodnje; nadzirati industrijske investicije
// imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: nasprotnikove čete nadzirajo most, ozemlje
    nadzíran -a -o:
    dekle je bilo strogo nadzirano
SSKJ²
nadzórnik -a m (ọ̑)
kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzornik je pregledal poslovanje v trgovini / cestni, pristaniški nadzornik; policijski, sodni, tržni nadzornik; nadzornik gozdov
 
šol. šolski nadzornik nekdaj kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; žel. nadzornik proge uslužbenec, ki vodi in nadzoruje delo pri vzdrževanju proge
SSKJ²
nadzorováti -újem nedov. (á ȗ)
1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorovati delo, poslovanje; izvajanje sanitarnih in tržnih predpisov so strogo nadzorovali / nadzorovati stroje
// z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzorovati mejo; cesto nadzorujejo z letali
2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzorovati učence, uslužbence; strogo nadzorovati / pri učenju ga je treba še vedno nadzorovati
3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: njihov kapital nadzoruje precejšen del industrije
// imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: nasprotnikove čete še vedno nadzorujejo velik del ozemlja
    nadzorován -a -o:
    učenci so v domu strogo nadzorovani; nadzorovano ozemlje
SSKJ²
nèekspeditíven -vna -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni ekspeditiven: neekspeditivna tajnica / neekspeditivno poslovanje
    nèekspeditívno prisl.:
    reševati prošnje zelo neekspeditivno
SSKJ²
nèkontrolíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni kontroliran: nekontrolirano delo, poslovanje / publ. po še nekontroliranih podatkih so se čete morale umakniti nepreverjenih / čakali so ga še nekontrolirani računi / publ. nekontroliran položaj v državi / ekspr. obžaloval je svoje nekontrolirane besede nepremišljene
SSKJ²
nènadzorován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni nadzorovan: nenadzorovano delovanje, poslovanje / nenadzorovan prehod čez most / nenadzorovani otroci / knjiž. napravil je nenadzorovano kretnjo sproščeno, neprisiljeno
SSKJ²
nèpozóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki mu manjka pozornosti: biti nepozoren do staršev
// nepazljiv: nepozorni gledalci so to podrobnost prezrli / knjiž. nepozorno poslovanje malomarno
SSKJ²
nèpravílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje
// evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki
♦ 
jezikosl. nepravilni glagoli pri katerih nekatere njihove oblike niso enostavno predvidljive iz drugih; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov
    nèpravílno prisl.:
    nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega
SSKJ²
nèrentabílen -lna -o prid.(ȅ-ȋ)
ki ni rentabilen: nerentabilna proizvodnja; nerentabilno poslovanje / ukiniti nerentabilne železniške proge; velike ladje so pogosto nerentabilne / izbral si je precej nerentabilen poklic
    nèrentabílno prisl.:
    nerentabilno investirati, poslovati
SSKJ²
nèskŕben1 -bna -o prid.(ȅ-ŕ ȅ-r̄)
ki mu manjka skrbnosti, vestnosti: neskrben delavec / neskrbno poslovanje
    nèskŕbno prisl.:
    neskrbno oblečen
SSKJ²
nèsolvénten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni solventen, plačilno nesposoben; plačilno nesposoben: nesolventna banka; nesolventno poslovanje; mnoga podjetja so postala nesolventna in nelikvidna
SSKJ²
nèvésten1 -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki mu manjka vestnosti, natančnosti: površen, nevesten delavec / nevestno poslovanje
SSKJ²
nónstòp in nón stòp -ôpa m (ọ̑-ȍ ọ̑-ȏ)
1. poslovanje v trgovinah, delavnicah brez opoldanskega odmora: vpeljati nonstop
2. šport. zadnji trening pred tekmovanjem v smuku: nastopiti na nonstopu; v prid. rabi: nonstop trgovina; nonstop poslovanje; prisl.: trgovina posluje nonstop; odprto (je) nonstop / ekspr. teleprinterji so delali nonstop podnevi in ponoči
SSKJ²
normálije -lij ž mn. (á ȃ)
pravn., nekdaj uradni predpisi, odločbe za poslovanje, organizacijo (nižjih) organov državne uprave, šolstva, železnic: držati se normalij / normalije za srednje šole
// zbirka takih predpisov, odločb:
Število zadetkov: 207