Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
avdícija -e ž
Celotno geslo
Etimološki
avdiẹ̑nca -e ž
Pravopis
Celotno geslo
eSSKJ
dramatizíran dramatizírana dramatizírano pridevnik [dramatizíran]
- 1. ki je predelan za uprizoritev
- 2. ki je zaigran, vsebuje igrane prizore
- 3. ekspresivno ki je pojmovan, prikazan resneje, huje, kot je v resnici
SSKJ²
glédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od gledati: gledanje in poslušanje / pozorno gledanje; gledanje televizijskih sporedov / dve gledanji sta prišli do izraza; kritično gledanje; različna ideološka gledanja na svet
♦ biol. binokularno gledanje gledanje z obema očesoma
glagolnik od gledati: gledanje in poslušanje / pozorno gledanje; gledanje televizijskih sporedov / dve gledanji sta prišli do izraza; kritično gledanje; različna ideološka gledanja na svet
♦ biol. binokularno gledanje gledanje z obema očesoma
Terminološka
Grafična pismenost
Zanima me slovenski termin za angleški termin graphicacy . Graphicacy je del vizualne pismenosti (ang. visual literacy ), označuje pa sposobnost branja in razumevanja grafikonov, diagramov in zemljevidov.
Zanima me slovenski termin za angleški termin graphicacy . Graphicacy je del vizualne pismenosti (ang. visual literacy ), označuje pa sposobnost branja in razumevanja grafikonov, diagramov in zemljevidov.
Celotno geslo
ePravopis
iTunes
Predlog
1 iTunesa tudi iTunes iTunes samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
računalniški program
IZGOVOR: [ájtjúns], rodilnik [ájtjúnsa] tudi [ájtjúns]
BESEDOTVORJE: iTunesov
Celotno geslo
ePravopis
louisianski
Predlog
louisianska louisiansko pridevnikIZGOVOR: [lujzijánski]
ZVEZE: louisianski leopardji pes catahoula
SSKJ²
nèpoplačljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da poplačati: nepoplačljivi dolgovi
● knjiž. poslušanje te skladbe je bilo nepoplačljivo doživetje izredno, čudovito
ki se ne da poplačati: nepoplačljivi dolgovi
● knjiž. poslušanje te skladbe je bilo nepoplačljivo doživetje izredno, čudovito
SSKJ²
núditi -im, in nudíti in núditi -im nedov.(ū ȗ; ī ú)
1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi blago na kredit; publ. po petnajstem septembru nudimo storitve, usluge po znižanih cenah / nuditi veliko izbiro blaga imeti
2. publ. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: plantažni nasad nudi sto vagonov jabolk / stanovanje nudi dovolj udobja; prazna hiša jim je nudila zavetje
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dogodek nam nudi priložnost, da popravimo zamujeno; ne nudite jim povoda za prepir; nuditi komu zgled poguma / delo mi nudi srečo in zadovoljstvo; poslušanje glasbe mi nudi velik užitek / šola nudi izobrazbo izobražuje / z oslabljenim pomenom: okno, terasa nudi lep razgled; lep primer za to nudi sosednja občina; z gradu se nudi lep pogled na mesto
// imeti, vsebovati: dokumenti nudijo zanimive informacije / problem nudi dovolj gradiva za obravnavo
3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: nuditi ljudem razvedrilo; za ogrevano sobo nudim inštrukcije sem pripravljen inštruirati; nasprotnik je nudil močen odpor se je zelo upiral; nuditi pomoč pomagati
4. zastar. siliti, spodbujati: položaj nas nudi, da to storimo
● publ. čeprav so mu nudili nagrado, dela ni sprejel ponujali, obljubljali; publ. nuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; želeti se s kom poročiti
1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi blago na kredit; publ. po petnajstem septembru nudimo storitve, usluge po znižanih cenah / nuditi veliko izbiro blaga imeti
2. publ. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: plantažni nasad nudi sto vagonov jabolk / stanovanje nudi dovolj udobja; prazna hiša jim je nudila zavetje
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dogodek nam nudi priložnost, da popravimo zamujeno; ne nudite jim povoda za prepir; nuditi komu zgled poguma / delo mi nudi srečo in zadovoljstvo; poslušanje glasbe mi nudi velik užitek / šola nudi izobrazbo izobražuje / z oslabljenim pomenom: okno, terasa nudi lep razgled; lep primer za to nudi sosednja občina; z gradu se nudi lep pogled na mesto
// imeti, vsebovati: dokumenti nudijo zanimive informacije / problem nudi dovolj gradiva za obravnavo
3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: nuditi ljudem razvedrilo; za ogrevano sobo nudim inštrukcije sem pripravljen inštruirati; nasprotnik je nudil močen odpor se je zelo upiral; nuditi pomoč pomagati
4. zastar. siliti, spodbujati: položaj nas nudi, da to storimo
● publ. čeprav so mu nudili nagrado, dela ni sprejel ponujali, obljubljali; publ. nuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; želeti se s kom poročiti
- núditi se, in nudíti se in núditi se publ., navadno z dajalnikom
ponujati se, kazati se: nudi se nam dober izhod; nudi se ugodna rešitev / vojakom se je povsod nudila enaka slika: požgane hiše, mrtvi ljudje / nudi se nam prilika prebiti dopust na morju
● zastar. pred beznicami so se nudile prostitutke so se nastavljale, ponujale
Pravopis
òh razpolož. medm. (ȍ) ~, kako čudno se vsi vedejo; ~, kako je bilo lepo; ~, vse me boli; ~, nič, nič
òh óha m (ȍ ọ̑) poud. Ti večni ~i so za poslušanje dolgočasni |izrazi čustvene prizadetosti|
òh óha m (ȍ ọ̑) poud. Ti večni ~i so za poslušanje dolgočasni |izrazi čustvene prizadetosti|
Terminološka
Osebnopodatkovno razkrivanje
Zanima me, ali obstaja slovensko poimenovanje za pojem, ki ga v angleščini označuje termin doxxing. Gre za zbiranje in zlonamerno razkrivanje osebnih podatkov na spletu, npr. domačega naslova, telefonske številke, zasebnih sporočil, bančnih podatkov ipd. z namenom nadlegovanja, izsiljevanja ali drugega oškodovanja žrtve.
Zanima me, ali obstaja slovensko poimenovanje za pojem, ki ga v angleščini označuje termin doxxing. Gre za zbiranje in zlonamerno razkrivanje osebnih podatkov na spletu, npr. domačega naslova, telefonske številke, zasebnih sporočil, bančnih podatkov ipd. z namenom nadlegovanja, izsiljevanja ali drugega oškodovanja žrtve.
SSKJ²
poslúh -a m (ȗ)
1. zmožnost razločevati tone različnih višin: imeti, izšolati posluh; dober, izreden, zanesljiv posluh / glasbeni posluh / igrati, peti po posluhu brez uporabe not
♦ glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom sposobnost za dojemanje in zaznavanje zlasti duhovnih prvin, pojavov: imeti komercialni, politični posluh; posluh za javno mnenje, potrebe tržišča, za stvarnost, družbene tokove; biti brez posluha za umetnost; človek s posluhom za bistveno; publ. estetski posluh čut
// določen odnos do teh prvin, pojavov; čut: imeti posluh za trpeče / prevod je brez jezikovnega posluha
// razumevanje, smisel: nima posluha za njene težave; za njegove pobude ni dovolj posluha; v podjetju so pokazali precej posluha za njegovo raziskovalno delo
3. knjiž. poslušanje: prositi, zahtevati posluh; klicati k posluhu / na prvi posluh mi pesem ni bila všeč / kot vzklik: posluh; trenutek posluha, prosim
4. zastar. sluh: ker sem imel dober posluh, sem vedel, da se bliža konjenica; vid in posluh
● pog., ekspr. največkrat dela kar po posluhu nenačrtno, nepremišljeno; ekspr. včasih kaj zapišem po posluhu, ne po slovničnih pravilih kot se mi zdi, da je primerno, ustrezno
1. zmožnost razločevati tone različnih višin: imeti, izšolati posluh; dober, izreden, zanesljiv posluh / glasbeni posluh / igrati, peti po posluhu brez uporabe not
♦ glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom sposobnost za dojemanje in zaznavanje zlasti duhovnih prvin, pojavov: imeti komercialni, politični posluh; posluh za javno mnenje, potrebe tržišča, za stvarnost, družbene tokove; biti brez posluha za umetnost; človek s posluhom za bistveno; publ. estetski posluh čut
// določen odnos do teh prvin, pojavov; čut: imeti posluh za trpeče / prevod je brez jezikovnega posluha
// razumevanje, smisel: nima posluha za njene težave; za njegove pobude ni dovolj posluha; v podjetju so pokazali precej posluha za njegovo raziskovalno delo
3. knjiž. poslušanje: prositi, zahtevati posluh; klicati k posluhu / na prvi posluh mi pesem ni bila všeč / kot vzklik: posluh; trenutek posluha, prosim
4. zastar. sluh: ker sem imel dober posluh, sem vedel, da se bliža konjenica; vid in posluh
● pog., ekspr. največkrat dela kar po posluhu nenačrtno, nepremišljeno; ekspr. včasih kaj zapišem po posluhu, ne po slovničnih pravilih kot se mi zdi, da je primerno, ustrezno
Pravopis
poslúh -a m, pojm. (ȗ) biti brez ~a; igrati po ~u; poud.: imeti ~ za bolnike |čut|; ne imeti ~a za težave otrok |razumevanja, smisla|; neobč. zahtevati ~ poslušanje
Prekmurski
poslühšénje -a s poslušanje: Strossmayer, za volo poszlühsêny králeszke rêcsi je vu Becs zezváni bio AIP 1876, br. 9, 7
SSKJ²
poslušálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na poslušanje: igralec je dobro obvladal poslušalni prostor
nanašajoč se na poslušanje: igralec je dobro obvladal poslušalni prostor
SSKJ²
poslušálnica -e ž (ȃ)
rad. prostor za poslušanje z napravami, ki omogočajo neposredno zvezo s krajem dogajanja: v poslušalnici so pazljivo sledili debati na zasedanju / vesoljska radijska poslušalnica za poslušanje signalov iz vesolja
rad. prostor za poslušanje z napravami, ki omogočajo neposredno zvezo s krajem dogajanja: v poslušalnici so pazljivo sledili debati na zasedanju / vesoljska radijska poslušalnica za poslušanje signalov iz vesolja
SSKJ²
poslúšanje tudi poslušánje -a s (ú; ȃ)
glagolnik od poslušati: gledanje in poslušanje / orkester je igral za ples, ne za poslušanje / poslušanje glasbe
glagolnik od poslušati: gledanje in poslušanje / orkester je igral za ples, ne za poslušanje / poslušanje glasbe
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
poslúšanje, n. 1) das Anhören: p. božje besede; — das Horchen; — 2) das Folgeleisten, die Befolgung, Cig.; k poslušanju obuditi, Bas.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 49
Dostopnost