Zadetki iskanja
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki
- 1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
- 1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
- 2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
- 3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
- 4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca
- 4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
- 1. navadno ponovljeno posnema glas pri smejanju, navadno glasnem
- 1.1. ponovljeno izraža, da se govorec posmehuje
- 2. kot samostalnik, ponovljeno glas pri smejanju, navadno glasnem
- 1. posnema glas pri kratkem smejanju, zlasti resnobnem
- 2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec nejevoljno posmehuje, je ironičen
- 2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec zavrača predhodno trditev, misel, dejanje
- 3. izraža, da se govorec čustveno odziva na kaj
- 1. izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
- 1.1. izraža, da govorec rahlo omalovažuje koga, kaj, se posmehuje, navadno pokroviteljsko
- 1.2. izraža, da je govorec ironičen, navadno do sebe
- 2. kot členek izraža stopnjevanje povedanega z drugo, primernejšo izjavo
- 3. kot členek, manj formalno izraža zanikanje
- 1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka
- 1.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi
- 2. navadno podvojeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen
- 2.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec komu kaj neprijetnega hudomušno privošči
- 3. kot členek, podvojeno, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave
- 1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka
- 1.1. izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi
- 2. izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen
- 2.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec komu kaj neprijetnega hudomušno privošči
- 3. kot členek, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave
- dejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je; SINONIMI: hinavščina
- 1. ponovljeno posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju
- 1.1. ponovljeno izraža, da se govorec šali, posmehuje
- 2. ponovljeno izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo
- 3. ponovljeno izraža, da je govorec presenečen
- 4. ponovljeno uporablja se, ko Božiček govori z ljudmi ali ko ga kdo posnema
- 5. kot samostalnik, ponovljeno glas pri glasnem smejanju, krohotanju
- 1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju
- 1.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da se govorec šali, posmehuje
- 1.2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec komu privošči kaj slabega
- 2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo
- 3. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da je govorec presenečen
- 3.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec česa ne more spremeniti in je s tem sprijaznjen
bíti vklénjen v kládo, dáti kóga v kládo, kláda kládasta, kláda leséna, kláda pijána, kláda pijánska, lén kot kláda, léna kláda, ležáti kàkor kláda, ležáti kot kláda, pásti kot kláda, pijàn kot kláda, spáti kot kláda, státi kot kláda, tŕd kot kláda, vkleníti kóga v kládo, zaspáti kot kláda
knjiž. kdor se (rad) norčuje, posmehuje: planil je in udaril norčevalca; hudobni norčevalci
1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: po tiho dihati, govoriti, peti; vojaki so po tiho kleli; po tiho odpreti vrata; strune so najprej zvenele po tiho, potem glasneje / ekspr. mamica je prišla v sobo po tiho po tiho
2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: po tiho je podpiral nasilje
// izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: po tiho se vsem posmehuje; pa jo le ljubi, samo po tiho
knjiž. pretirano dobro mnenje o sebi in poveličevanje samega sebe: njegova bahavost in samoveličje / v satiri se posmehuje omejenosti in samoveličju takratne vladajoče družbe / nekateri duševni bolniki trpijo za samoveličjem