hibríd -a m (ȋ)
biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
posréčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
navadno z dajalnikom pri nastanku, uresničitvi doseči (zaželeno) kakovost, ustrezno lastnost: načrt, poskus se je posrečil; šolska naloga se mu ni posrečila; pecivo se ji je zelo posrečilo / temu človeku se vse posreči, česar se loti / primerjava se ni čisto posrečila
// s smiselnim osebkom v dajalniku izraža uresničitev dejanja, kot ga nakazuje sobesedilo: posrečilo se ji je dobiti knjigo; posrečilo se jima je, da sta prišla na vrh
navadno z dajalnikom pri nastanku, uresničitvi doseči (zaželeno) kakovost, ustrezno lastnost: načrt, poskus se je posrečil; šolska naloga se mu ni posrečila; pecivo se ji je zelo posrečilo / temu človeku se vse posreči, česar se loti / primerjava se ni čisto posrečila
// s smiselnim osebkom v dajalniku izraža uresničitev dejanja, kot ga nakazuje sobesedilo: posrečilo se ji je dobiti knjigo; posrečilo se jima je, da sta prišla na vrh
- posréčen -a -o
1. deležnik od posrečiti se: posrečen načrt; posrečena oprema knjige; posrečena primerjava; posrečena tura
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom dober, primeren: ima zelo posrečeno obleko / posrečen izraz; ta rešitev ni ravno posrečena
// duhovit, domiseln: zelo posrečen človek je / posrečena misel, šala; prisl.: posrečeno izbrani primeri; dogajanje je posrečeno prikazano
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
posréčen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) poud.: ~ izraz |dober, primeren|; ~a šala |domiselna, duhovita|
posréčenost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud.
posréčenost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud.
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
pečát Frazemi s sestavino pečát:
dajáti svój pečát čému, dáti svój pečát čému, dodáti svój pečát čému, knjíga s sêdmimi pečáti, pustíti svój pečát, vtísniti svój pečát čému
dajáti svój pečát čému, dáti svój pečát čému, dodáti svój pečát čému, knjíga s sêdmimi pečáti, pustíti svój pečát, vtísniti svój pečát čému
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
srẹ́ča -e ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Barva »magenta« v slovenščini
Ali lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.
Jezikovna
Jezikovna izbira: »tekmujoč« in »tekmovalen«
Razmišljam, ali je kakšna razlika med tekmujočimi in tekmovalnimi(duševnimi) vsebinami. Naklonjenost / pozornost, za katero tekmujemo – sta to dve tekmovalni pozornosti (recimo do / od dveh staršev) ali tekmujoči?
Jezikovna
Preimenovanja termina »naravni sovražniki«
V biologiji je uveljavljen izraz naravni sovražniki za plenilce, parazite, ... nekega organizma. V tujini za to uporabljajo izraz natural enemies in biological control ali biocontrol. Izraz naravni sovražniki se mi z biološkega vidika ne zdi najbolj primeren, zato iščem ustrezno drugo knjižno slovensko poimenovanje.
V mislih sem imela naravni regulatorji, vendar nisem prepričana, ali je beseda regulator knjižna slovenska. Poleg tega naj bi imel glagol regulirati bolj pomen nadzora nad delovanjem nekoga, ali nečesa.
Druga možnost je naravna kontrola. Beseda kontrola naj bi pomenila usmerjanje ali omejevanje nekoga ali nečesa, zato se mi zdi primerna, vendar tudi tu ne vem, če je beseda kontrola knjižna slovenska.
Tretja možnost je naravni nasprotniki. Beseda nasprotnik sicer je knjižna slovenska, ampak se mi izraz ne zdi najbolj posrečen. Nasprotnika se na primer borita za isti cilj, v primeru plenilca in plena pa plenilec napade plen in ga s tem ovira – tega jaz ne vidim kot nasprotovanje ...
Jezikovna
Raba podpičja pri označevanju starosti otrok (6;6)
V več znanstvenih člankih o otroškem govoru sem opazila zapis starosti npr. 6;6 ali 7;11 let v pomenu '6 let in 6 mesecev' ali '7 let in 11 mesecev'. Ta zapis se mi zdi posrečen in me zanima, ali bo v novi izdaji pravopisnih pravil tudi normiran.
Zanima me tudi to, v katerem sklonu zapišemo samostalnik leta za takim zapisom.
Jezikovna
Vejica v vabilu na poroko
Bi bil pravopisno ustrezen sledeči zapis brez vejice pred navajanjem datuma, in sicer Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan 20. 5. 2011?
Terminološka svetovalnica
Terminološka
Biotska raznovrstnost
Kot nadomestni izraz za prevzeti termin biodiverziteta (ki je v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika opredeljen kot 'pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost') predlagam poimenovanje raznoživost. Ali ima termin raznoživost kakšno možnost, da se sčasoma uveljavi v rabi?
Kot nadomestni izraz za prevzeti termin biodiverziteta (ki je v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika opredeljen kot 'pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost') predlagam poimenovanje raznoživost. Ali ima termin raznoživost kakšno možnost, da se sčasoma uveljavi v rabi?
Terminološka
Naravni sovražnik
V biologiji je za plenilce in parazite, ki živijo na račun drugih organizmov, uveljavljen termin naravni sovražnik . V angleškem jeziku se za obravnavani pojem pojavljajo termini natural enemy , biological control in biocontrol . Ker se mi izraz naravni sovražnik z biološkega vidika ne zdi najbolj primeren, iščem drugo ustrezno knjižno slovensko poimenovanje. V mislih sem imel besedno zvezo naravni regulator , vendar nisem prepričan, ali je beseda regulator knjižna slovenska. Poleg tega naj bi imel glagol regulirati bolj pomen nadzora nad delovanjem nekoga ali nečesa. Druga možnost je besedna zveza naravna kontrola . Beseda kontrola naj bi pomenila usmerjanje ali omejevanje nekoga ali nečesa, zato se mi zdi primerna, vendar tudi tu ne vem, če je beseda kontrola knjižna slovenska. Tretja možnost je besedna zveza naravni nasprotnik . Beseda nasprotnik je sicer knjižna slovenska, ampak se mi izraz ne zdi najbolj posrečen. Nasprotnika se na primer borita za isti cilj, v primeru plenilca in plena pa plenilec napade plen in ga s tem ovira – verjetno v tem primeru ne gre za nasprotovanje.
V biologiji je za plenilce in parazite, ki živijo na račun drugih organizmov, uveljavljen termin naravni sovražnik . V angleškem jeziku se za obravnavani pojem pojavljajo termini natural enemy , biological control in biocontrol . Ker se mi izraz naravni sovražnik z biološkega vidika ne zdi najbolj primeren, iščem drugo ustrezno knjižno slovensko poimenovanje. V mislih sem imel besedno zvezo naravni regulator , vendar nisem prepričan, ali je beseda regulator knjižna slovenska. Poleg tega naj bi imel glagol regulirati bolj pomen nadzora nad delovanjem nekoga ali nečesa. Druga možnost je besedna zveza naravna kontrola . Beseda kontrola naj bi pomenila usmerjanje ali omejevanje nekoga ali nečesa, zato se mi zdi primerna, vendar tudi tu ne vem, če je beseda kontrola knjižna slovenska. Tretja možnost je besedna zveza naravni nasprotnik . Beseda nasprotnik je sicer knjižna slovenska, ampak se mi izraz ne zdi najbolj posrečen. Nasprotnika se na primer borita za isti cilj, v primeru plenilca in plena pa plenilec napade plen in ga s tem ovira – verjetno v tem primeru ne gre za nasprotovanje.
Terminološka
Potopitvena izkušnja
Zanima me, kateri slovenski izraz ustreza angleškemu terminu immersive experience . Gre za izraz, ki pomeni, da se počutimo kot del prostora v navidezni resničnosti in se v tem navideznem prostoru lahko premikamo npr. z VR-očali ali na računalniku. Opazil sem, da se uporabljata dva izraza, in sicer imerzivna izkušnja in potopitvena izkušnja , a se mi nobeden od njiju ne zdi primeren.
Zanima me, kateri slovenski izraz ustreza angleškemu terminu immersive experience . Gre za izraz, ki pomeni, da se počutimo kot del prostora v navidezni resničnosti in se v tem navideznem prostoru lahko premikamo npr. z VR-očali ali na računalniku. Opazil sem, da se uporabljata dva izraza, in sicer imerzivna izkušnja in potopitvena izkušnja , a se mi nobeden od njiju ne zdi primeren.
Terminološka
Tehnoblebetanje
Imam težave pri prevodu angleškega izraza technobabble , ki ima v Cambridgeevem slovarju oznaki neformalno in slabšalno in pomeni 'tehnični jezik, ki ga običajni ljudje težko razumejo'. Razmišljal sem, da bi ga prevedel s terminom žargon , toda v tem primeru bi se izgubil slabšalni prizvok, ki bi ga pri prevodu rad ohranil. Pomislil sem na izraz tehnoblajščina , a se mi ne zdi posrečen. Mi lahko svetujete kaj primernejšega?
Imam težave pri prevodu angleškega izraza technobabble , ki ima v Cambridgeevem slovarju oznaki neformalno in slabšalno in pomeni 'tehnični jezik, ki ga običajni ljudje težko razumejo'. Razmišljal sem, da bi ga prevedel s terminom žargon , toda v tem primeru bi se izgubil slabšalni prizvok, ki bi ga pri prevodu rad ohranil. Pomislil sem na izraz tehnoblajščina , a se mi ne zdi posrečen. Mi lahko svetujete kaj primernejšega?
Število zadetkov: 16
Dostopnost