Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Pleteršnik
pòst, pósta, m. die Faste; kvatrni p., die Quatemberfaste; p. prelomiti, die Faste brechen.
Pleteršnik
bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir-Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.-C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče-Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).
Pleteršnik
nerodljìv, -íva, adj. sorglos, unachtsam, gleichgiltig, Jan., M., C.; srce nemarno ali nerodljivo, Trub. (Post.); — ungehorsam, ungezogen, Dict.; nerodljivi otroci, Trub. (Post.).
Pleteršnik
praznovȋt, adj. müßig: le-tukaj ta meč nema praznovati ni praznovit biti, Trub. (Post.); praznovita, nestanovita srca, Trub. (Post.).
Pleteršnik
pǫ̑šta, f. 1) die Post; pismo na pošto nesti, s pošte prinesti; na pošti pismo leži; s pošto se voziti; po pošti poslati, durch die Post schicken; vozna p., die Fahrpost, Cig.; pisemska p., die Briefpost, Cig.; ježna p., die Reitpost, Cig.; selska p., die Landpost, DZ.; peš pošta, die Fußbotenpost, V.-Cig.; posebna p., die Extrapost, Cig.; — tri pošte od tod, drei Posten von hier, Cig.; — 2) die Nachricht: pošto poslati; — pošte nositi, prenašati, Posten tragen, klatschen, Leute ausrichten.
Pleteršnik
ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.
Pleteršnik
ájdovščina, f. die Heidenschaft, Trub. (Post.).
Pleteršnik
bȃsən, -sni, f. 1) eine erdichtete Erzählung, etwas Erdichtetes; imeti kaj za fabulo ali b., Trub. (Post.); basni, Fabeln, Dalm.; — 2) die Fabel (als Literaturgattung), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
Pleteršnik
bę́čati,* bečím, vb. impf. blöcken (o ovcah), Trub. (Post.); schreien, plärren, M., BlKr.; otrok beči, jvzhŠt.; trensen (o jelenu), Cig.; — prim. bekati.
Pleteršnik
besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
Pleteršnik
cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern (z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.-Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.-Mik.
Pleteršnik
cijáziti, -im, vb. impf. 1) trans. schleppen, Guts., Cig., M., Nov.; in so ga tjakaj meketali ino "cjazili", Trub. (Post.); dva centa tobaka cijaziti in nositi črez Gorjance, Jurč.; c. se, sich langsam schleppen, M., C.; c. se po klopi, wetzen, Polj.; — 2) intr. schwer gehen, Pohl.; umherziehen: odkar je kralj Matjaž po svetu cijazil, Bes.; — prim. nem. ziehen. (?)
Pleteršnik
čigȃ,* pron. interr. 1) wessen? čiga je le-ta dežela? Dalm.; da se učimo, čiga sin je Kristus, Trub. (Post.); čiga je le-ta podoba? Schönl.; čiga sin si? čiga delo je to? Danj., BlKr.; — 2) pron. indef. jemandes: ako čiga brat umrje, Dalm.; — skrčeno iz čijega, Škrab. (Cv. II. 11.).
Pleteršnik
črvojẹ́dinast, adj. wurmstichig; č. sad, Trub. (Post.); črvojedinasta lipa, Jurč.
Pleteršnik
čúvanje, n. 1) das Wachen, Trub. (Post.); — 2) die Obhut, die Bewachung, Cig.
Pleteršnik
dẹklìč, -íča, m. das Mädchen; mladi dekliči, Trub. (Post.); (dẹ̑klič: O deklič mlad, o žlahten sad! Npes.-K.); včasi f.: poljski dekliči, Navr. (Let.).
Pleteršnik
dōktorčič, m. dem. doktor; majheni doktorčič Ananija, Trub. (Post.).
Pleteršnik
domísəłn, -səłna, adj. dem leicht etwas einfällt, anschlägig, erfinderisch: od dne do dne so hitriši in domiselniši (namr. na oderuštvo), Trub. (Post.); izbrati gospodinjo, da bo delavna, domiselna, Jurč.; domiseln cerkovnik, (ker skrbi za grobove, da so čedni), Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
drefljȃnje, n. das Traben, Trub. (Post.).
Pleteršnik
drobə̀t, -btà, m. das Bröckchen, das Bisschen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Hal.-C.; tudi: dróbət, Jan.; po drobtih, brockenweise, Jan.; (pomni: v drobti ("drubti") iti, in Trümmer gehen, zugrunde gehen, Trub. [Post.]).
Število zadetkov: 75