Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
postája -e ž (ȃ)
1. potniki na ~i; poud.: delati ~e na potovanju |se ustavljati|; ena od postaj njegovega življenja |eden od krajev, kjer je živel|
2. obveščevalna ~ gorske reševalne službe; signal radijske ~e; elektr. napajalna transformatorska ~
Pravopis
lésti lézem nedov. -i -ite, -óč; lézel -zla, lést; lézenje; (lést/lèst) (ẹ́ ẹ̑) Kača, polž ~e; Naramnica ~e z rame; poud.: Prišlo je vse, kar ~e in gre |se premika|; Bolnik ~e od postelje k mizi |se s težavo premika|; Hiša že ~e na kup |se podira|; Spanec mu ~e na oči |Postaja zaspan|; Kdor more, ~e v mesto |hodi, gre|; poud. lesti v kaj ~ ~ nesrečo, revščino |postajati nesrečen, reven|; knj. pog. ~ komu nekam, nizk. v rit |prilizovati se|; poud. Oči mu ~ejo skupaj |Postaja zaspan|
Pravopis
potrésen2 -sna -o (ẹ̑)
potrésni -a -o (ẹ̑) ~ sunek; ~a postaja |seizmološka postaja|
potrésnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Pravopis
relêjski -a -o (ȇ) ~i kontakti; ~a postaja relejna postaja
Pravopis
terminálen -lna -o (ȃ) ~o območje
terminálni -a -o (ȃ) ~a naprava; neobč. ~a postaja končna postaja
Pravopis
žandárski -a -o (ȃ) star. ~a postaja orožniška postaja
Pravopis
bakrenéti -ím nedov. bakrêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; bakrenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) privzdig. Drevje ~i postaja bakrene barve
Pravopis
CBS CBS-a tudi CBS -- [cebeès -êsa] m (ȅ ȇ; ȅ) |ameriška televizijska postaja|
Pravopis
CNN CNN-a tudi CNN -- [ceenèn -êna] m (ȅ ȇ; ȅ) |ameriška televizijska postaja|
Pravopis
fížiti se -im se nedov. -èč se -éča se; fíženje (í ȋ) neknj. pog. Vreme se ~i |postaja mrzlo, deževno|
Pravopis
grabíti in grábiti -im in grábiti -im nedov. grábi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; grábil -íla in -il -ila, grábit, grábljen -a; grábljenje; (grábit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje, seno; Bager ~i zemljo; poud.: ~i ga bes, jeza |postaja besen, jezen|; V roko ga ~ijo krči |jih ima|; brezos., poud. ~i ga pri srcu |čuti bolečino|; grabiti koga za kaj ~ mater za roko; grabiti po čem ~ ~ odeji od bolečin; grabiti za čim ~ ~ kozarcem |iztegovati roko|; poud. ~ ~ materialnimi dobrinami |pohlepno si jih prisvajati|
grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo
Pravopis
grebén -a m (ẹ̑) vzpeti se na ~; hoditi po ~u; nosni ~; petelinov ~; poud. Mu že raste ~ |postaja domišljav, prevzeten|
Pravopis
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
Pravopis
jéza -e ž, pojm. (ẹ́) jokati od ~e; v ~i kaj narediti; ~ na sosedo; bled od ~e; poud. ~ grabi, prime koga |postaja jezen|; neobč. dušiti ~o zadrževati, premagovati
Pravopis
kísati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kísanje (ȋ) kaj ~ juho; ~ repo
kísati se -am se (ȋ) Mleko se ~a; poud.: Veselite se, kaj bi se kisali |bili nejevoljni, nerazpoloženi|; Vreme se ~a |postaja neprijetno, pusto|
Pravopis
kolodvór -a tudi kolodvòr -óra m (ọ̑; ȍ ọ̑) (železniška) postaja
Pravopis
Kričáč -a m s -em živ., stvar. i. (á) zgod. |ilegalna radijska postaja|
Pravopis
légati -am nedov. -ajóč, -áje; léganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) ~ v posteljo; neobč.: pozno ~ hoditi spat; Spanec ji ~a na oči postaja zaspana; brezos. ~a jim na pljuča, zato kašljajo duši jih
Pravopis
mehčáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána, mehčánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ vosek; kem. ~ vodo; poud. mehčati koga ~ pogajalca z grožnjami |pripravljati ga na popuščanje|
mehčáti se -ám se (á ȃ) Sneg se že ~a; poud. Saj se mu že možgani ~ajo |postaja nepreudaren, nepremišljen v ravnanju|
Pravopis
motíti in mótiti -im nedov. móti -te in -íte, -èč -éča; mótil -íla, móten -a; mótenje; (mótit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ očeta pri delu; Ali ~im
motíti se in mótiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ ~ pri računanju, v računanju; ~ ~ v sodbi; poud. motiti se z/s čim ~ ~ z delom |premagovati dolgčas, skrbi|; s smiselnim osebkom, poud. Od vročine se mu ~i |postaja omotičen|
Število zadetkov: 78