Zadetki iskanja
Pravopis
postáti1 -stánem dov. -i -íte; -àl -ála, -àt; (-àt) (á ȃ) pomožni glag. ~ bogataš |obogateti|; Postala sta prijatelja |Spoprijateljila sta se|; ~ domišljav; Gneča je postala hujša; ~ odveč; Obleka ji je postala prav; s smiselnim osebkom postati komu Postalo mu je dolgčas; postati koga Postalo ga je groza; Žal mu ga je postalo; brezos. Postalo je temno
Pravopis
Pravopis
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Pravopis
Pravopis
dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka
Pravopis
izdiferencírati -am dov. -an -ana; izdiferencíranje (ȋ) |povzročiti razlike v čem|: kaj ~ študijske skupine
izdiferencírati se -am se (ȋ) |postati (v sebi) različen|
izdiferencírati se -am se (ȋ) |postati (v sebi) različen|
Pravopis
izràz -áza m (ȁ á) botanični ~; (strokovni) ~ |termin|; pojm. otožen ~ (obraza, na obrazu); prepoznaven umetniški ~; publ.: priti do ~a |postati opazen, viden|; dati ~ čemu izraziti kaj; dobiti, najti svoj ~ v čem |izraziti se, pokazati se|; sprejeti koga z ~i prijateljstva prijateljsko
Pravopis
krílo1 -a s (í) ~ ptiča; letalsko ~; ~ hiše |trakt|; odbiti sovražnika na obeh ~ih |bokih|; šport. levo ~ |igralec na levi strani napadalne vrste; leva stran napadalne vrste|; poud. dobiti ~a |postati navdušen, zelo prizadeven|
Pravopis
lás -ú in lás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -a lás -oma -a -éh -oma; lasjé lás -ém -é -éh -mí (ȃ ȗ; ȃ)
1. izpuliti ~; dobiti sive ~e osiveti; knj. pog. izgubiti ~e |postati plešast|; poud. biti si v ~eh s kom |prepirati se s kom|
2. kmet. ~je na koruznem storžu; tekst. ~ flanele, žameta
3. poud.: biti si na ~ podoben |zelo|; biti za ~ boljši |zelo malo|; za ~ uiti nesreči |komaj|
1. izpuliti ~; dobiti sive ~e osiveti; knj. pog. izgubiti ~e |postati plešast|; poud. biti si v ~eh s kom |prepirati se s kom|
2. kmet. ~je na koruznem storžu; tekst. ~ flanele, žameta
3. poud.: biti si na ~ podoben |zelo|; biti za ~ boljši |zelo malo|; za ~ uiti nesreči |komaj|
Pravopis
Pravopis
nadŕsati -am dov. (ȓ) poud. |postati deležen česa neprijetnega|: Hudo je nadrsal
nadŕsati se -am se (ȓ) Otroci so se nadrsali
nadŕsati se -am se (ȓ) Otroci so se nadrsali
Pravopis
napíhniti -em dov. napíhnjen -a; napíhnjenje (í ȋ) koga/kaj ~ balon; poud.: Pivo ga je napihnilo |napelo|; ~ cene |zvišati|; ~ novico |preveč poudariti|
napíhniti se -em se (í ȋ) Truplo se je v vodi napihnilo; poud. ~ ~ zaradi bogastva |postati domišljav, prevzeten|
napíhniti se -em se (í ȋ) Truplo se je v vodi napihnilo; poud. ~ ~ zaradi bogastva |postati domišljav, prevzeten|
Pravopis
obléči obléčem dov. obléci -te/-íte; oblékel -kla, obléč/oblèč, obléčen -a; obléčenje; (obléč/oblèč) (ẹ́) koga/kaj ~ bolnika; ~ hlače; poud.: Stric ga je oblekel |oskrbel z obleko, oblačili|; ~ vojaško suknjo |postati vojak|; obleči komu kaj ~ otroku jopico; poud. obleči kaj z/s čim ~ stene s tapetami |obložiti|
obléči se obléčem se (ẹ́) hitro se obleči; obleči se v koga/kaj ~ ~ ~ dimnikarja
obléči se obléčem se (ẹ́) hitro se obleči; obleči se v koga/kaj ~ ~ ~ dimnikarja
Pravopis
odpréti -prèm dov. -ì -íte; odpŕl -a, -èt/-ét, odpŕt -a; odpŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) kaj ~ okno; fin. ~ akreditiv; voj. ~ ogenj |začeti streljati|; knj. pog. ~ radio vključiti; ~ razstavo; ~ veleposlaništvo; odpreti kaj za koga/kaj ~ park za obiskovalce; odpreti komu/čemu kaj ~ ovcam stajo; poud. ~ dekletu srce |izpovedati ji čustva|; publ. ~ vrata tržnemu gospodarjenju uveljaviti ga; Ni jim hotel ~
odpréti se -prèm se (ẹ́ ȅ) Padalo se ni odprlo; poud. odpreti se komu/čemu ~ ~ novim idejam |jih sprejeti|; ~ ~ prijatelju ob kozarcu vina |postati zaupljiv|; brezos., knj. pog. Končno se mu je odprlo |je začel dojemati, spoznavati|
odpréti se -prèm se (ẹ́ ȅ) Padalo se ni odprlo; poud. odpreti se komu/čemu ~ ~ novim idejam |jih sprejeti|; ~ ~ prijatelju ob kozarcu vina |postati zaupljiv|; brezos., knj. pog. Končno se mu je odprlo |je začel dojemati, spoznavati|
Pravopis
ogórčiti -im dov. -en -ena; ogórčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) koga Ta ukrep jih je ogorčil
ogórčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč. |postati jezen, razburjen|: ~ ~ zaradi krivice
ogórčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč. |postati jezen, razburjen|: ~ ~ zaradi krivice
Pravopis
ojeklenéti -ím dov. ojeklenênje; drugo gl. jekleneti (ẹ́ í) neobč. |postati zelo odločen, nepopustljiv|
Pravopis
okamnéti -ím dov. okamnênje; drugo gl. kamneti (ẹ́ í) Snov se zgosti in ~i; poud. ~ od strahu |postati negiben, tog|
Pravopis
okostenéti -ím dov. okostenênje; drugo gl. kosteneti (ẹ́ í) Hrustanec ~i; poud. ~ v stroki |postati nesposoben sprejemati novosti|
Pravopis
oledenéti -ím dov. oledenênje; drugo gl. ledeneti (ẹ́ í) redk. Cesta je oledenela poledenela; poud. oledeneti od česa ~ ~ groze |postati negiben, tog|
Pravopis
omehčáti -ám dov. omehčánje; drugo gl. mehčati (á ȃ) kaj ~ kožo; poud. omehčati koga ~ prodajalca z lepo besedo |napraviti ga popustljivejšega|
omehčáti se -ám se (á ȃ) poud. ~ ~ ob otroškem joku |postati popustljiv(ejši)|
omehčáti se -ám se (á ȃ) poud. ~ ~ ob otroškem joku |postati popustljiv(ejši)|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 185
Dostopnost