Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
dátelj dátlja in dáteljna samostalnik moškega spola [dátəl]
    1. zelo sladek, podolgovat koščičasti plod datljeve palme
    2. podolgovata rjava morska školjka, ki izvrta rov v kamen in v njem raste; primerjaj lat. Lithophaga lithophaga; SINONIMI: prstac, iz zoologije morski datelj
STALNE ZVEZE: morski datelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dattel iz gr. dáktylos, to pa iz semit., prim. arab. dakal ‛datelj’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
júrček1 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək]
    1. užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jur
      1.1. ta goba kot hrana, jed
      1.2. kar spominja na to gobo
STALNE ZVEZE: jesenski jurček, poletni jurček
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kôstno-mêsni kôstno-mêsna kôstno-mêsno pridevnik [kôstnomêsni]
STALNE ZVEZE: kostno-mesna moka
ETIMOLOGIJA: ↑kostni + ↑mesni
Celotno geslo eSSKJ
mávrah mávraha samostalnik moškega spola [máu̯rah]
    1. užitna, spomladi rastoča votla goba s svetlo rjavim podolgovatim klobukom, ki spominja na satje; primerjaj lat. Morchella esculenta; SINONIMI: iz biologije užitni smrček
      1.1. ta goba kot hrana, jed
    2. votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini klobuka; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: iz biologije smrček
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Maurache ali srvnem. maurache, morda prevzeto iz roman. *mauricula v pomenu ‛Mavrčica’ iz Maurus ‛Maver’ po temnejši barvi klobuka - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mêsno-kôstni mêsno-kôstna mêsno-kôstno pridevnik [mêsnokôstni]
STALNE ZVEZE: mesno-kostna moka
ETIMOLOGIJA: ↑mesni + ↑kostni
Celotno geslo eSSKJ
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
sírek2 síreka samostalnik moškega spola [sírek]
    navadno v množini, vzhodno sušena skuta s papriko, kumino, soljo, poprom v obliki manjšega stožca rdečkaste barve, zlasti za ribanje
ETIMOLOGIJA: ↑sir
Celotno geslo eSSKJ
slaník slaníka samostalnik moškega spola [slaník]
    1. riba sled kot hrana, jed, navadno sušena in konzervirana
      1.1. majhna riba srebrnkaste barve z izrazito razcepljeno repno plavutjo, ki živi zlasti v severnih morjih; primerjaj lat. Clupea harengus
    2. podolgovato pecivo iz slanega kvašenega testa, prelitega z zmesjo moke, soli in vode
ETIMOLOGIJA: ↑slan
Celotno geslo eSSKJ
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]
    organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čáj1 -a m (ȃ)
1. pijača iz posušenih listov čajevca ali nekaterih zelišč: kuhati, piti čaj; vroč čaj; bled čaj; kamilični, lipov čaj; čaj z rumom; skodelice za čaj / pravi ali ruski čaj iz posušenih fermentiranih listov čajevca; zeleni čaj iz posušenih nefermentiranih listov čajevca / ledeni čaj hladna negazirana brezalkoholna pijača iz čaja / elipt., pog.: naročil je dva čaja; čaj brez sam čaj
// posušeni listi čajevca ali zelišč za pripravljanje te pijače: branjevka prodaja zdravilne čaje; vrečka zelenega čaja; zavitek ruskega čaja
♦ farm. odvajalni, prsni čaj
2. popoldanski družabni sestanek, pri katerem se postreže s čajem: povabiti, priti na čaj; čaj ob petih
SSKJ²
čájevec -vca m (ȃ)
grm, katerega posušeni listi dajejo pravi ali ruski čaj: nasadi čajevca
SSKJ²
kamílica -e ž (ī)
nav. mn. grmičasta zdravilna rastlina z drobnimi listi in belimi cveti: na sončnih grobljah je polno kamilic / nabirati, sušiti kamilice cvete kamilice
// posušeni cveti te rastline: skuhati čaj iz kamilic
// čaj iz teh cvetov: dajati otroku kamilice; izpirati oči s kamilicami
♦ bot. pasja kamilica rastlina z belimi ali rumenimi cveti v koških, Anthemis
SSKJ²
kardamóm -a m (ọ̑)
bot. tropska rastlina z zelenkasto belimi cveti, katere plodovi se uporabljajo kot začimba, Elettaria cardamomum: gojiti kardamom
// gastr. posušeni plodovi te rastline: kardamom in cimet
SSKJ²
klínček -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od klin: obesiti predpasnik na klinček; lesen klinček
// temu podobna stvar: pisali so s klinčki / nar. prsti so gibčno premetavali klinčke kleklje / zastar. smotko je prižgal s klinčkom vžigalico
2. lesen žebljiček: zabijati klinčke v podplate
3. nar. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: vrečka za klinčke
4. okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti; nagelj: na oknih so cveteli klinčki; odtrgati klinček; šopek rdečih klinčkov
♦ bot. Sternbergov klinček rastlina z nizkim steblom in dišečimi, navadno rožnato rdečimi cveti, Dianthus sternbergii
5. nav. mn. posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava; nageljnova žbica: dodamo še cimeta in nekaj klinčkov
SSKJ²
klínčevec -vca m (ȋ)
bot., navadno v zvezi dišavni klinčevec tropsko drevo, katerega posušeni cvetni popki se uporabljajo kot dišava, Caryophyllus aromaticus:
SSKJ²
kónjščak tudi kónjšček -a m (ọ́)
konjski iztrebek: na cesti so ležali posušeni konjščaki
SSKJ²
muškáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na muškat: muškatni nasadi / muškatni vonj
♦ agr. muškatni silvanec muškat z zelenkasto rumenimi grozdi; gastr. muškatni cvet posušeni cveti muškata, ki se uporabljajo kot začimba; muškatni orešček drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba
SSKJ²
nágeljnov -a -o [nagəljnov-] prid. (á)
1. nanašajoč se na nagelj: nageljnov cvet
♦ vrtn. nageljnova črnoba glivična bolezen nageljna, ki se kaže kot belkaste, rjavkaste pege s sajasto prevleko
2. nav. mn., v zvezi nageljnova žbica posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava: cimet in nageljnove žbice
SSKJ²
píment -a m (ī)
gastr. posušeni plodovi pimentovca, ki se uporabljajo kot začimba: dodajati jedi piment; zrno pimenta
SSKJ²
pímentovec -vca m (ī)
bot. tropsko drevo, katerega posušeni plodovi se uporabljajo kot začimba, Pimenta divica:
Število zadetkov: 57