Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
posêstriti se -im se dov., posêstren (é ȇ) skleniti sestrsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: njuni ženi sta se posestrili
● knjiž. v dolini se potok posestri z reko izlije vanjo
SSKJ
postŕvji -a -e prid. (ȓ) nanašajoč se na postrvi: postrvja plavut / ribogojnica vlaga v potok postrvje enoletnice
SSKJ
presíhati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. navadno za krajši čas postajati suh, brez vode: to jezero presiha; vaške mlake so že presihale
    // navadno za krajši čas izginjati, zlasti zaradi suše: poleti voda v potoku presiha
    ♦     agr. ob koncu brejosti kravi mleko presiha ima krava vedno manj mleka
  2. 2. ekspr. izginjati, izgubljati se: glasovi so nekaj časa naraščali in nato presihali / dobro razpoloženje že presiha
    presihajóč -a -e: presihajoč potok
    ♦     geogr. presihajoči studenec studenec, ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha; presihajoče jezero jezero, ki nastane, ko voda preplavi kraško polje, in usahne, ko ta voda odteče
SSKJ
pridréti -dêrem tudi -drèm dov., stil. prideró; prideríte tudi pridríte; pridŕl (ẹ́ é, ȅ) deroč priteči: voda je pridrla v klet / potok pridere na dan
// ekspr. zelo hitro, množično in neurejeno priti: ljudje so pridrli iz dvorane; vojaki so pridrli na trg
SSKJ
pritòk -óka m (ȍ ọ́) 
  1. 1. potok ali manjša reka, ki se izliva v večjo: reka ima dva pritoka; donavski pritoki; pritoki reke Save / desni pritok ki se izliva v reko z njene desne strani, gledano v smeri toka
  2. 2. glagolnik od pritekati ali priteči: hiter pritok vode je povzročil veliko škodo / velik pritok turistov / pospešiti pritok članstva / pritok denarja
SSKJ
razdivjáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. povzročiti, da kdo postane divji, razposajen: igral se je z otrokom in ga popolnoma razdivjal
  2. 2. spraviti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: slaba družba človeka razdivja / očitki so jo razdivjali
  3. 3. ekspr. povzročiti, da se kaj pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: različne govorice so sovraštvo še razdivjale
    razdivjáti se 
    1. 1. v dejanju pokazati svojo (veliko) jezo, togoto: ob neprijetni novici se je žena razdivjala, star. je razdivjala; razdivjal se je nad otroki; razdivjati se kot zver
    2. 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: burja, nevihta, veter se razdivja / stari prepiri so se spet razdivjali; pren. v srcu se mu je razdivjal vihar
    razdivján -a -o: potok je razdivjan; razdivjana množica
SSKJ
razdólje -a s, rod. mn. tudi razdólij (ọ̑) geogr. stikališče dveh ali več dolin: razdolje in razvršje
● zastar. po razdolju teče potok po dolini
SSKJ
razlív -a m (ȋ) 
  1. 1. kraj, kjer se potok ali reka razliva čez bregove: tam se razliv zoži / razliv reke
  2. 2. glagolnik od razliti: preprečiti razliv tekočine
SSKJ
ribogójnica -e ž (ọ̑) obrat za gojenje rib: obnoviti ribogojnico / postrvi iz ribogojnice / ribogojnica vlaga v potok postrvje enoletnice
SSKJ
slóčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑) nar. kriviti, upogibati: sločiti telo; postarala se je in hrbet se ji sloči
    slóčiti se s prislovnim določilom  biti, obstajati v obliki loka: korenina se sloči čez potok; oboki se sločijo nad hodnikom
SSKJ
speljávanje -a s (ȃ) glagolnik od speljavati: speljavanje avtomobila; speljavanje v klanec / speljavanje vode v potok
SSKJ
stákati -am nedov. (ȃ) s točenjem spravljati skupaj: stakati ostanke vina v vrč
    stákati se redko  stekati se: vode s hriba se stakajo v potok
SSKJ
svetlíkati se -am se stil. svetlíkati -am nedov. (ī) oddajati, dajati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo: nekatera živa bitja se ponoči svetlikajo; ta riba se rdeče svetlika / sonce se je svetlikalo izza oblakov; skozi raznobarvna stekelca se svetlikajo medli plamenčki
// odbijati svetlobo na posameznih delih, ploskvah: morje se svetlika; mokri pesek se svetlika v soncu; kovinsko se svetlikati
// biti viden zaradi odbite svetlobe: na nebu so se svetlikala letala; med drevjem se svetlika hiša / v očeh so se jim svetlikale solze
● ekspr. skozi okno se svetlika dan dani se; ekspr. visoko v gorah se svetlika sneg je; ekspr. polagoma se mu je začelo svetlikati, kako je s stvarjo začel je spoznavati, razumevati
    svetlikajóč se -a -e: v mesečini svetlikajoči se potok; vlažno svetlikajoče se oči; svetlikajoče se jezero
SSKJ
štropotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati kratke, zamolkle glasove: dež, studenec štropota / velike kaplje so štropotale po oknu štropotajoč udarjale; potok štropota po kamenju štropotajoč teče
    štropotajóč -a -e: štropotajoča voda
SSKJ
ukalíti1 -ím dov., ukálil (ī í) redko skaliti: ukaliti vodo / potok se je zaradi dežja ukalil
SSKJ
uleníti -ím dov., tudi uléni; ulénil (ī í) star. poleniti: brezdelje ga je še bolj ulenilo; zadnje čase se je zelo ulenil / potok se v dolini uleni
SSKJ
uravnáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti, da pride kaj v ravno vrsto: uravnati zidake s pomočjo napete vrvice
    // redko izravnati, poravnati: voda in ledeniki so uravnali višavje v planoto / uravnati steljo po vozu
  2. 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: uravnati papir v pisalnem stroju / z roko uravnati ruto; uravnati si razmršene lase / z vijakom uravnati lego, nagib priprave
    // narediti, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: uravnati izpahnjeno, zlomljeno kost
  3. 3. redko urediti, izravnati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode; regulirati: uravnati hudournik / uravnati strugo
  4. 4. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: uravnati radijski aparat, uro / uravnati stroj na tri tisoč vrtljajev na minuto
  5. 5. narediti, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: uravnati dotok vode; uravnati temperaturo / pravilno uravnati prehrano
  6. 6. knjiž. naravnati, usmeriti: uravnati vse nitke v isto smer / uravnati topove na mesto / uravnati misli na kaj drugega
  7. 7. star. napotiti, usmeriti: uravnati begunce proti mestu; uravnati koga na glavno cesto
  8. 8. v zvezi s po narediti, da se kaj ravna po čem: uravnati svoj korak po njegovem / uravnati smer ladje po zvezdah
  9. 9. star. uskladiti: uravnati delo posameznikov / uravnati cene
  10. 10. zastar. urediti: uravnati komu dom / pred odhodom je še uravnal, kar je moral
    ●     star. uravnati komu glavo, možgane narediti, da misli pametno, prav; zastar. vstal je in uravnal otrple ude naravnal, pretegnil
    uravnáti se knjiž., v zvezi s po  začeti se ravnati po čem: uravnati se po kakšnem načelu / ni se mogel uravnati po novih časih se jim prilagoditi
    ●     zastar. uravnaj se in hitro pojdi obleci se, opravi se; zastar. uravnati se z nosačem za plačilo pogoditi se, sporazumeti se; zastar. ko so se udobno uravnali, je ugasnil luč namestili; zastar. uravnati se s sosedom zaradi meje pomiriti se
    uravnán -a -o: uravnan potok; s tem je stvar uravnana; natančno, pravilno uravnan
SSKJ
úren2 -rna -o prid., úrnejši (ú ū) ki zaradi gibčnosti, spretnosti lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: uren natakar; brat je urnejši od mene; res si uren, da si že nazaj; biti uren pri delu; uren kot blisk, podlasica / bodi uren, toda ne površen / imeti urne prste / star. uren potok hitro tekoč
// ki ima veliko hitrost; hiter: urna hoja / iti z urnimi koraki / udarci so postajali vse urnejši pogostejši
● ekspr. biti urnih nog, imeti urne noge hitro hoditi; znati hitro hoditi; star. biti urne pameti, imeti urno pamet biti bister, domiseln; ekspr. rešile so ga urne pete s hitrim tekom, begom se je rešil; ekspr. pri tem delu bi potrebovali urne roke pridne, spretne delavce
    úrno 
    1. 1. prislov od uren: urno hoditi, se obračati; le urno, do tja je še daleč
    2. 2. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; hitro: urno odgovoriti, oditi; zaklical je: urno vsi ven
SSKJ
vršáj -a m (ȃ) 
  1. 1. etn. kup namlačenega žita: zgrebsti zrnje na vršaj; žito je že v vršajih
  2. 2. etn. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo; nasad: obrniti vršaj; goniti vola po vršaju
  3. 3. geogr. nizkemu širokemu kupu podoben nanos, ki ga naredi reka, potok ob izstopu iz ozkih stranskih dolin v širšo glavno dolino: z borovci porasel vršaj
SSKJ
vrvráti -ám nedov. (á ȃ) knjiž. dajati glasove kot voda pri vretju: izvir vrvra; brezoseb. pod pokrovko vrvra / ogenj vrvra; v drevju vrvra veter
// s prislovnim določilom dajajoč take glasove premikati se, teči: rečica vrvra med jelševjem / po cestah vrvra množica; pren. iz njega je vrvrala jeza
    vrvrajóč -a -e: potok, vrvrajoč iz globine; vrvrajoč studenec
Število zadetkov: 152