Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ)
uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje
Celotno geslo Etimološki
afirmȋrati -am dov. in nedov.
SSKJ²
akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešno akreditirati študijski program; ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti
// potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih
2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov; akreditirati poslanika za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo
3. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki
    akreditíran -a -o:
    akreditiran laboratorij; akreditiran študijski program; akreditiran visokošolski zavod / akreditiran diplomat; bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov
SSKJ²
aprobírati -am dov. in nedov. (ȋ)
adm. uradno odobriti, potrditi: aprobirati spis; komisija je tezo aprobirala
    aprobíran -a -o:
    aprobirani teksti
Pravopis
aprobírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aprobíranje (ȋ) (uradno) odobriti, potrditi: kaj ~ šolske knjige
SSKJ²
atestírati -am dov. in nedov. (ȋ)
izdati atest o čem, potrditi: atestirati material
    atestíran -a -o:
    atestirani gradbeni elementi
Pravopis
atestírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; atestíranje (ȋ) izdati atest, potrditi: kaj ~ napravo
Celotno geslo Vezljivostni G
atestírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.
SSKJ²
avtorizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dati avtorizacijo; potrditi, pooblastiti: avtorizirali so nov proizvodni postopek
♦ zal. pisatelj je avtoriziral prevod romana
    avtorizíran -a -o:
    objavljamo skrajšan in avtoriziran zapisnik; avtorizirana izdaja
Pravopis
avtorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avtorizíranje (ȋ) potrditi: kaj ~ novi proizvodni postopek; ~ prevod romana |dati dovoljenje za prevod|
Celotno geslo Vezljivostni G
avtorizírati -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.
SSKJ²
balístik -a m (í)
strokovnjak za balistiko: balistik ni mogel z gotovostjo potrditi, iz katerega orožja so bili izstreljeni tulci; poročilo balistika; topniški častnik in balistik / sodni izvedenec balistik
Jezikovna
Beseda »jetrnica« v pomenu 'tečnoba'

Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.

Celotno geslo Etimološki
bȋrmati dov., nedov.
SSKJ²
blagovóliti -im in blagovolíti -vólim dov. in nedov. (ọ́ ọ̑; ī ọ́)
star., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj storiti: cesar je blagovolil potrditi mestne pravice / iron. nisem »plagiator«, kakor se je blagovolil izraziti moj kritik
Pravopis
blagovóliti -im in blagovolíti -ólim dvovid., nedov. -i -ite in blagovôli -íte, -èč -éča; -il -ila in blagovôlil -íla, -it in blagovôlit; (-it in blagovôlit) (ọ́ ọ̑; í/ȋ ọ́) privzdig., z nedoločnikom Cesar je blagovolil potrditi mestne pravice
Celotno geslo Pohlin
brez konca [brez kónca] prislovna zveza

brez konca, večno

Celotno geslo eSSKJ16
cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola
1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež
4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih
TERMINOLOGIJA: cajhen zdravja/ozdravljenja, Jonasov cajhen / cajhen (od) preroka Jonasa
SSKJ²
cimentírati -am dov. in nedov. (ȋ)
uradno označiti mero na posodi: cimentirati steklenico
// uradno potrditi te mere: od časa do časa cimentirajo posode
    cimentíran -a -o:
    cimentiran kozarec, sod
Pravopis
cimentírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; cimentíranje (ȋ) |označiti, potrditi mero|: kaj ~ steklenico
Število zadetkov: 194