- 1. kdor se ukvarja s proučevanjem pisave za ugotavljanje človekovega značaja
- 2. strokovnjak, ki se ukvarja s forenzičnim preiskovanjem pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
grafológ grafológa samostalnik moškega spola [grafolók grafológa]
Celotno geslo
eSSKJ
novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla]
- 1. pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči
- 2. krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi
- 3. televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica
Celotno geslo
eSSKJ
prêdlog predlóga samostalnik moškega spola [prêdlok predlóga]
- 1. kar kdo izrazi z namenom, da se to sprejme, upošteva, se za to odloči
- 2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki z vzpostavljanjem podrednega razmerja med besedami stavka določa sklon sledeči besedi in pri tem izraža prostor, čas, lastnost in vzrok
- 2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
Celotno geslo
eSSKJ
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
- 1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
- 1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
- 2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ)
uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje
uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje
SSKJ²
akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešno akreditirati študijski program; ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti
// potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih
2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov; akreditirati poslanika za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo
3. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki
1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešno akreditirati študijski program; ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti
// potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih
2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov; akreditirati poslanika za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo
3. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki
- akreditíran -a -o:
akreditiran laboratorij; akreditiran študijski program; akreditiran visokošolski zavod / akreditiran diplomat; bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov
SSKJ²
aprobírati -am dov. in nedov. (ȋ)
adm. uradno odobriti, potrditi: aprobirati spis; komisija je tezo aprobirala
adm. uradno odobriti, potrditi: aprobirati spis; komisija je tezo aprobirala
- aprobíran -a -o:
aprobirani teksti
SSKJ²
atestírati -am dov. in nedov. (ȋ)
izdati atest o čem, potrditi: atestirati material
izdati atest o čem, potrditi: atestirati material
- atestíran -a -o:
atestirani gradbeni elementi
SSKJ²
avtorizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dati avtorizacijo; potrditi, pooblastiti: avtorizirali so nov proizvodni postopek
♦ zal. pisatelj je avtoriziral prevod romana
dati avtorizacijo; potrditi, pooblastiti: avtorizirali so nov proizvodni postopek
♦ zal. pisatelj je avtoriziral prevod romana
- avtorizíran -a -o:
objavljamo skrajšan in avtoriziran zapisnik; avtorizirana izdaja
SSKJ²
balístik -a m (í)
strokovnjak za balistiko: balistik ni mogel z gotovostjo potrditi, iz katerega orožja so bili izstreljeni tulci; poročilo balistika; topniški častnik in balistik / sodni izvedenec balistik
strokovnjak za balistiko: balistik ni mogel z gotovostjo potrditi, iz katerega orožja so bili izstreljeni tulci; poročilo balistika; topniški častnik in balistik / sodni izvedenec balistik
SSKJ²
blagovóliti -im in blagovolíti -vólim dov. in nedov. (ọ́ ọ̑; ī ọ́)
star., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj storiti: cesar je blagovolil potrditi mestne pravice / iron. nisem »plagiator«, kakor se je blagovolil izraziti moj kritik
star., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj storiti: cesar je blagovolil potrditi mestne pravice / iron. nisem »plagiator«, kakor se je blagovolil izraziti moj kritik
SSKJ²
cimentírati -am dov. in nedov. (ȋ)
uradno označiti mero na posodi: cimentirati steklenico
// uradno potrditi te mere: od časa do časa cimentirajo posode
uradno označiti mero na posodi: cimentirati steklenico
// uradno potrditi te mere: od časa do časa cimentirajo posode
- cimentíran -a -o:
cimentiran kozarec, sod
SSKJ²
deklaratíven -vna -o prid. (ȋ)
1. tak kot v deklaracijah: potrditi v jasni deklarativni obliki; deklarativne pesmi; pesnikova izpoved je včasih preveč deklarativna
2. ekspr. ki temelji na besedah, ne na dejanjih: problem se bo rešil z delom, ne z deklarativnimi nastopi; ti ukrepi so imeli zgolj deklarativen pomen
♦ pravn. deklarativna odločba odločba, ki le ugotavlja obstoječe pravno stanje
1. tak kot v deklaracijah: potrditi v jasni deklarativni obliki; deklarativne pesmi; pesnikova izpoved je včasih preveč deklarativna
2. ekspr. ki temelji na besedah, ne na dejanjih: problem se bo rešil z delom, ne z deklarativnimi nastopi; ti ukrepi so imeli zgolj deklarativen pomen
♦ pravn. deklarativna odločba odločba, ki le ugotavlja obstoječe pravno stanje
- deklaratívno prisl.:
ne samo deklarativno, ampak tudi z delom je pokazal svojo zavest
SSKJ²
dokapitalizácija -e ž (á) ekon.
vložitev dodatnega kapitala za povečanje osnovnega: dokapitalizacija bo podjetju zagotovila denar za nujno potrebne investicije; potrditi dokapitalizacijo; dokapitalizacija banke; postopek dokapitalizacije
vložitev dodatnega kapitala za povečanje osnovnega: dokapitalizacija bo podjetju zagotovila denar za nujno potrebne investicije; potrditi dokapitalizacijo; dokapitalizacija banke; postopek dokapitalizacije
SSKJ²
énter -tra m (ẹ́)
tipka na računalniški tipkovnici za potrditev operacije, ukaza z oznako enter ali return, vnašalka: pritisniti enter; potrditi izbor s pritiskom na enter
tipka na računalniški tipkovnici za potrditev operacije, ukaza z oznako enter ali return, vnašalka: pritisniti enter; potrditi izbor s pritiskom na enter
SSKJ²
évrobirokrát -a m (ẹ̑-ȃ) ekspr.
1. član vodstva katere od institucij in organov Evropske unije; evrokrat: gradnjo meddržavnega smučišča morajo potrditi evrobirokrati v Bruslju
2. uradnik, uslužbenec institucij in organov Evropske unije: prek delodajalca lahko evrobirokrati rezervirajo tudi vrtec za svoje otroke
1. član vodstva katere od institucij in organov Evropske unije; evrokrat: gradnjo meddržavnega smučišča morajo potrditi evrobirokrati v Bruslju
2. uradnik, uslužbenec institucij in organov Evropske unije: prek delodajalca lahko evrobirokrati rezervirajo tudi vrtec za svoje otroke
SSKJ²
formálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na formo:
a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja
b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države
c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen
2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost
3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda
♦ filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; pravn. formalno pravo pravna pravila, s katerimi se oblikujejo, utrjujejo in pravno varujejo pravila materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole
1. nanašajoč se na formo:
a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja
b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države
c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen
2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost
3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda
♦ filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; pravn. formalno pravo pravna pravila, s katerimi se oblikujejo, utrjujejo in pravno varujejo pravila materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole
- formálno prisl.:
delo je treba še formalno izboljšati; formalno sta se pobotala; formalno potrditi že prej sprejete sklepe
SSKJ²
gastroskopíja -e ž (ȋ)
med. opazovanje notranjosti želodca z gastroskopom: opraviti gastroskopijo; potrditi diagnozo z gastroskopijo; gastroskopija in kolonoskopija / neprijetna gastroskopija
med. opazovanje notranjosti želodca z gastroskopom: opraviti gastroskopijo; potrditi diagnozo z gastroskopijo; gastroskopija in kolonoskopija / neprijetna gastroskopija
SSKJ²
hipotéza -e ž (ẹ̑)
nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje
nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje
SSKJ²
izpríčati -am dov. (ī ȋ)
1. knjiž. javno pokazati, izraziti: ljudstvo je v boju izpričalo svojo nacionalno zavest; izpričati pripravljenost za sodelovanje; ob katastrofi se je izpričala mednarodna solidarnost / dveletni premor se je pri pesniku izpričal kot zorenje pokazal
2. star. utemeljiti, podpreti kako trditev z dokazi; dokazati: na sodišču je izpričal svojo nedolžnost; zastar. niso mu mogli izpričati, da je zažgal hišo / pred gospodarjem sta morala izpričati resničnost dogodka potrditi
1. knjiž. javno pokazati, izraziti: ljudstvo je v boju izpričalo svojo nacionalno zavest; izpričati pripravljenost za sodelovanje; ob katastrofi se je izpričala mednarodna solidarnost / dveletni premor se je pri pesniku izpričal kot zorenje pokazal
2. star. utemeljiti, podpreti kako trditev z dokazi; dokazati: na sodišču je izpričal svojo nedolžnost; zastar. niso mu mogli izpričati, da je zažgal hišo / pred gospodarjem sta morala izpričati resničnost dogodka potrditi
- izpríčan -a -o
1. deležnik od izpričati: enotnost gledišč je izpričana
2. knjiž. za katerega je znan, potrjen obstoj: ta kraj je izpričan že v srednjem veku; zgodovinsko izpričano ime
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 194
Dostopnost