Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
cúcek cúcka samostalnik moškega spola [cúcək]
    1. navadno slabšalno pes, zlasti manjši; SINONIMI: ekspresivno kužek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene
    2. slabšalno kdor je pretirano pohleven, poslušen, bojazljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno ščene
FRAZEOLOGIJA: kot polit cucek, kot cucka, moker kot cucek
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cúcak, nar. polj. cucek, sorodno z nar. rus. cúcka < pslov. *cucьkъ ‛(mlad) pes’ iz *cucь, iz vabnega klica za pse *cu cu, tako kot litov. čiùčius, latv. cùocis ‛pes’ - več ...
Prekmurski
člènek -nka m členek: Pa je Napoleona vsze potrto, vsze z-cslenka vr'seno KOJ 1848, 120
SSKJ²
klapoúšiti -im nedov. (ú ȗ) ekspr.
1. migati s (klapastimi) ušesi: mladi voli so se slinili, stezali vrat in klapoušili
2. potrto, pobito hoditi: kakor bolan maček je klapoušil okoli hiše
Pravopis
klapoúšiti -im nedov. -èč -éča; klapoúšenje (ú ȗ) poud.: Vol ~i |poveša ušesa|; Nesrečnik ~ okoli hiše |potrto, pobito hodi|
Pravopis
klapoúšno nač. prisl. (ú/ȗ) poud. ~ se držati |potrto, pobito|
Celotno geslo eSSKJ
kúžek kúžka samostalnik moškega spola [kúžək]
    1. ekspresivno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene
    2. igrača, ki predstavlja psa; SINONIMI: psiček
    3. navadno slabšalno kdor je pretirano pohleven, ubogljiv, vodljiv ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: kot kužek, kot polit kužek, slediti komu kot kužek
ETIMOLOGIJA: ↑kuža
Pleteršnik
moštvọ̀, -à, n. 1) die Mannheit; m. komu vzeti; (skopljen človek), kateremu je bilo moštvo potrto, Jap.; — 2) die Mannhaftigkeit, männlicher Sinn; ni več moštva na svetu; ta kupec moštva ne drži, dieser Kaufmann ist nicht Mann von Wort, Mur., C.; na moštvo denarja posoditi, jvzhŠt.; — der Muth, die Herzhaftigkeit, Cig., Jan., M.; z velikim moštvom kaj povedati, Glas.; — 3) das Mannsbild, Guts., Mur., Jan.; vredno m., braver Kerl, Guts.; — 4) coll. die Männer, Jan.; die Mannschaft, Cig., Jan., C., nk.; žandarmsko m., DZ.
Prekmurski
pobìti -bìjem dov. pobiti, potolči: Jezero ji pobiti znás BKM 1789, 339; Jezeroih pobies SM 1747, 85; Kak grom, ſzrczé mi pobije KŠ 1754, 255; Angyel Prvorodne ne pobije BKM 1789, 95; Dabi naſſo gizdoſzt ſztejm tálom pobio KŠ 1754, 107; ka je vſze nyegovo králeſztvo pobio KŠ 1754, 111; Vrága je pobil BKM 1789, 103; i tak je pobio nepriátela KM 1796, 16; Ki je kacso pobio SŠ 1796, 13; Gda je nyi 'zivino pobio z tocsóv TA 1848, 64; ka jih je bejszna tocsa pobila KOJ 1845, 10
pobìti se -bìjem se bojevati se: Vrag ali doſzta krát me ſche potreti, i pobiti ſe zmenom SM 1747, 68
pobíeni -a -o pobit: Ki da bi poulek zapouvedi vu szvojem csaszi vküpszprisli, tork bi bio pobien KOJ 1848, 74
pobíti -a -o pobit, potolčen: potrto ſzrczé i pobito ti, oh Bo'ze, ne zavr'zes KŠ 1754, 148; gláva naſſega Goſzpodna Jezuſſa ſz-trsztjom pobitta KM 1783, 64
Pravopis
pobíto nač. prisl. (ȋ) poud. ~ hoditi |potrto|
Pravopis
poklapáno nač. prisl. (á) poud. ~ iti |potrto, pobito; sključeno|
SSKJ²
ponigláviti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. biti žalosten, potrt: po vsakem takem pogovoru je še bolj poniglavil / »Tudi to upanje se mi je odkrhnilo!« je poniglavil proti domu (I. Zorec) potrto šel, hodil
Prekmurski
ponížani -a -o prid. ponižan: szercze potrto i ponisano Boug! nezavr'si KOJ 1845, 129
Pravopis
popárjeno nač. prisl. (ȃ) poud. ~ reči |potrto|
Pravopis
potláčeno nač. prisl. (ȃ) poud. ~ govoriti o čem |potrto|
Prekmurski
potréjti tudi potèrti in potr̀ti -tèrem dov. streti, premagati, uničiti: Vrag me ſche poterti SM 1747, 68; lidjé hüdi náſz poterti miſzlijo BKM 1789, 185; Ni ro'zjé nema nász potrti BKM 1789, 185; vſze kotrige potrti KM 1790, 56; Ti vu ſzrditoszti ne poteres delo rouk tvoji KŠ 1754, 242; Steri ne lübijo pravicze, Poteres je vsze BKM 1789, 8b; Goſzpoud odvrné poganov tanács, i potere lüſztva miſzli KŠ 1754, 163; Jezus potere eto meſzto KŠ 1771, 358; Potere Boug vſze zle pogane BKM 1789, 46; Angele, nai poterejo moucs Vraiso SM 1747, 65; Poteri moucs vraiso ABC 1725, A6b; Boug pa méra poteri Satana KŠ 1771, 485; I nase protivnike ti poteri KŠ 1771, 51; tejlo i on je gori vzéo tou, da bi po ſzmrti potr’o onoga KŠ 1754, 100; Odküpitela; ki bi toga zapelávcza Satana glávo potro KM 1796, 8; da bi potro protivnika i zadomeszcsávcza TA 1848, 7
potréti tudi potèrti in potr̀ti -a -o
1. strt, premagan, uničen: Tudi en grejsnik potrti KŠ 1754, 255; ſzmrt, pekeo potrt je BKM 1789, 66; Áldovi Bo'zi szo düh potrti TA 1848, 42; vſza pamet mi je poterta SM 1747, 68
2. potrt, žalosten: Tou iscse Potrto ſzrczé KŠ 1754, 257; zmirrhov potrtoga ſzrczá namá'zem KŠ 1754, 235; i navcsi, ka je vöra tákſa potrtoga ſzrczá vüpaznoſzt KŠ 1771, 744; onim, ki szo potrtoga szrczá TA 1848, 26; miloscso obejcse Vſzejm, ſteri ſzpotrte düſse ktebi ido KŠ 1754, 255; z-krhkoucse potrte natúre vu grejh ſzpádnoti KM 1783, 21; i potrto ſzrczé mecs je prehodo KM 1783, 238; csi ſzpotrtim ſzrczom vadlüje KMK 1780, 66; je mené poſzlal na zvrácsanye ta poterta ſzrczá SM 1747, 11
SSKJ²
potréti -trèm tudi -tárem dov., potrì potríte; potŕl (ẹ́ ȅ, á)
1. drugega za drugim streti: potreti jajca, orehe / potreti kozarce
// polomiti, pokvariti: potreti voz; otroku so se potrle vse igrače; kolo se je potrlo
2. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: bolezen ga je potrla; novica jo je zelo potrla; s svojim govorjenjem jih je potrla / mesto je potrla huda nesreča
● ekspr. vse kosti mu bo potrl zelo ga bo pretepel; ekspr. delo ga je popolnoma potrlo zelo utrudilo
    potŕt -a -o:
    potrt obraz; potrta kolesa; potrt do solz; prisl.: potrto se držati; potrto ga je gledala
Pravopis
potŕto nač. prisl. (ȓ) ~ se držati
Celotno geslo Sinonimni
potŕto nač. prisl.
izraža, da se v dejanju, stanju kaže nerazpoloženost, žalost
SINONIMI:
pobito, zagrenjeno, ekspr. poklapano, ekspr. strto, nar. tegobno, pog. zamorjeno
Prekmurski
prednjéjši tudi prednjéši tudi predéjšnji -a -e prid.
1. višji, pomembnejši: Torkos Jo'zef prednyeiſi Farar KŠ 1771, A8b; Csi szem vu sztáni prednyêsi Od vnogi bratov KAJ 1848, 233
2. odličen: potrto ſzrczé, Prednyejse od zláta k-tebi zdihávanye KM 1783, 269; i czejle obcſine haſzka je nej dr'sao za prednyejsega od ſzvojega KM 1790, 88; Prednyejſi ſzmo KŠ 1771, 453; ki bi te prednyejſe Apoſtole doli zmálao KŠ 1771, 158; Peszmi na te prednyejse szvétke BRM 1823, 1
3. prejšnji: ne hiti, dokecs toga prednyejsega ne ſzkoncſas BKM 1789, 7b; V-to prednyejso [persóno] poredno KOJ 1833, 138; Steroga je poſztavo Boug na vö ſzkázanye pravicze ſzvoje po odpüscsenyej predejsnyi grejhov KŠ 1771, 454
nájprednjéjši -a -e prvi, glaven, poglaviten: Med ſtirami je on náj prednyejſi Evangyeliſta záto KŠ 1771, 2 (B1b); On je Boug, i kak náj prednyejsi zrok vſzega KM 1790, 50; Najprednyêsa môdroszt 'zitka KAJ 1848, 16; mo'zá naj prednyejſega Nazareuskoga jeretinſztva KŠ 1771, 416; je obládao Jábin Král vojſzké náj prednyejſega Voja KM 1796, 46; Vtom táli ſzo naj prednyejſi Vlahi KŠ 1771, A5a
prednjéjši -a -e sam.
1. prejšnji: ka, liki to prednyejſe vſzebi zdr'záva czejli Goſzpon Jezuſa 'zitek doli ſzpiſzani KŠ 1771, 337
2. poveljnik, upravnik: Okouli onoga meſzta ſzo pa bili marofje toga prednyejſega etoga zátona KŠ 1771, 428; gda bi Herodes vecérjo napravo tim prednyejſim Galilee KŠ 1771, 119; 'Zidovje ſzo pa podbádali te pobo'zne i poſtene 'zene i prednyejſe meſzta KŠ 1771, 385; i pridrü'zili ſzo ſze k-Pavli .. i 'zén ti prednyejſi nej malo KŠ 1771, 394
Prekmurski
prehodìti -hòdim dov.
1. prehoditi: csi je gli Frigyio prehodo KŠ 1771, 601; Niki Zvisáva ſze, vſze prehodi, Zgibi ſzrecso BKM 1789, 171
2. prepihati: oblecsala, ár ga veter prehodi KAJ 1870, 147
3. prizadeti: Ki ſzrdcza ſzkrovnoſzti prehodis BRM 1823, 336; potrto ſzrczé tú'sno, oszter mecs je prehodo KM 1783, 238; Recsi ete szo tak prehodile szrdce tatá KAJ 1870, 51
Število zadetkov: 24