Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
čepéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah
/Potuhnjeno/ je čepel (v senci).
1.1.
kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.
Terminološka
Domorodno oglaševanje
Iščem prevod za angleški termin native advertising . To je oglaševanje, torej plačana vsebina, ki poskuša posnemati uredniške vsebine v mediju, v katerem se pojavlja, z namenom, da jo uporabnik zazna kot zanj relevantno. V slovenščini se že pojavljajo poimenovanja n ativno oglaševanje , domorodno oglaševanje in sožitno oglaševanje , pri čemer se mi prva in zadnja rešitev ne zdita ustrezni. Pridevnik nativen se v slovenščini ne uporablja, prav tako pa odnos med oglasom in preostalo vsebino v tem primeru ni sožiten , temveč parazitski . Morda bi lahko rekli, da gre za parazitsko oglaševanje ali kukavičje oglaševanje ?
SSKJ²
húliti se -im se nedov. (ú ū)
pritajeno, sključeno hoditi: lisica se huli okrog kokošnjaka / tesno stisnjen k zemji se huli proti vasi; pren. mrak se je hulil v vežo
// ekspr. neodkrito, potuhnjeno se vesti: zmeraj se huli, nikoli ne pogleda v oči
Celotno geslo Etimološki
húliti se hūlim se nedov.
Celotno geslo eSSKJ
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
      1.1. samec te živali
    2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
    3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
    4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...
Celotno geslo eSSKJ
opičják opičjáka tudi ópičjak ópičjaka samostalnik moškega spola [opičják] tudi [ópičjak]
    2. slabšalno omejen, predrzen človek, po vedenju ali telesni konstituciji podoben opici; SINONIMI: slabšalno opičnjak
    4. veliki opici ali predniku človeka podobno domnevno bitje v odročnih predelih Azije, Severne Amerike; SINONIMI: opičji človek
ETIMOLOGIJA: ↑opica
Celotno geslo Sprotni
podmúklo prislov
    pogovorno, slabšalno naskrivaj, neodkrito, navadno z namenom komu škodovati, povzročati težave SINONIMI: potuhnjeno, zahrbtno
Pravopis
poniglávo in poníglavo nač. prisl. (á/ȃ; í/ȋ) poud. ~ obrekovati sosede |potuhnjeno, hinavsko|
SSKJ²
poniglávost in poníglavost -i ž (ā; ī)
knjiž. lastnost potuhnjenega, hinavskega človeka: niso ga marali zaradi njegove poniglavosti / to je naredil iz otroške poniglavosti nagajivosti, navihanosti / pisatelj prikazuje moralno poniglavost takratne družbe izprijenost, pokvarjenost
// potuhnjeno, hinavsko dejanje: tovariši so naredili hudo poniglavost; odpustil ji je vse njene poniglavosti
Pleteršnik
potúhniti, -tȗhnem, vb. pf. 1) verlöschen (trans.): ogenj p., C.; p. se, erlöschen, C.; — 2) stille werden, Mik.; (= p. se, Mur., C.); — 3) verheimlichen, vertuschen, C.; — p. se, sich ducken, Cig., Jan.; sich verstecken: p. se kam, C.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen; bes. sich gefühllos stellen; potuhnjeno gledati, verstohlen blicken; potuhnjen, tückisch.
SSKJ²
potúhniti se -em se dov. (ú ȗ) nav. ekspr.
1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: potuhnili so se in čakali pomoči; potuhniti se v jarek, travo / potuhnil se je pred ljudmi; pren. žalost v njej se je potuhnila
2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ljudje, ki jim je zaupal, so se sedaj potuhnili; nasprotniki so se potuhnili / potuhnil se je vase postal je neodkrit, neiskren
● ekspr. otrok se je potuhnil, mati pa je mislila, da spi se je naredil, da spi
    potúhnjen -a -o
    1. deležnik od potuhniti se: prisluškoval je, potuhnjen pred vrati
    2. neodkrit, neiskren: potuhnjen človek / potuhnjena žival / potuhnjen nasmeh, pogled
    3. navidezno nenevaren: potuhnjena ledeniška gmota / potuhnjen mraz, veter; prisl.: potuhnjeno gledati; žival se je potuhnjeno plazila skozi grmovje
Pravopis
potúhnjeno nač. prisl. (ȗ) poud. ~ gledati |neodkrito, neiskreno|
Celotno geslo Sinonimni
potúhnjeno nač. prisl.
izraža, da se v dejanju, stanju kaže neodkritost, neiskrenost
SINONIMI:
nar. podmurjeno, knj.izroč. poniglavo, nar. potmurjeno, ekspr. potuljeno, ekspr. prihuljeno, nar. spodmolato, redk. tiholazno
GLEJ ŠE SINONIM: pritajeno
SSKJ²
prismúkati -am tudi -smúčem dov. (ú)
ekspr. neslišno, neopazno priti: izza drevesa je prismukala lisica; potuhnjeno se je prismukal pod okno
Pravopis
prismúkati -am tudi prismúkati -smúčem in prismúkati se -am se tudi prismúkati se -smúčem se dov. -aj (se) -ajte (se) tudi -i (se) -ite (se); prismúkanje (ú; ú; ú; ú) poud. |neslišno, neopazno priti|: potuhnjeno se prismukati pod okno
Prekmurski
prišǘtati -am dov. pritajeno, potuhnjeno priti: kurá'so szo doubili Törci do meszta Zentha vu Vogerszko prisütati KOJ 1848, 100; Borits je páli notri na Vogerszko prisütao KOJ 1848, 28
SSKJ²
splazíti se in spláziti se -im se, in spláziti se -im se dov. (ī á ȃ; á ȃ)
plazeč se priti kam: maček se je splazil v shrambo / otrok se je po kolenih splazil v zavetje / splaziti se skozi grmovje
// ekspr. neslišno, neopazno:
a) priti: splaziti se v hišo; po prstih se je splazila k vratom; splazil se je skozi okno kot tat
b) oditi: tiho se je splazil od doma; potuhnjeno so se splazili s senika; prim. izplaziti se
SSKJ²
tehíniti -im [təhiniti] nedov. (í ȋ)
nar. zahodno potuhnjeno se vesti, pritajevati se: mrmral je nad neposlušnimi ljudmi, ki tehinijo; kaj se tehiniš, povej
SSKJ²
tiholáziti -im nedov. (á ȃ) knjiž., ekspr.
1. tiho hoditi: tiholazil je kot tat, da je ne bi prebudil
2. neodkrito, potuhnjeno se vesti ali govoriti: tiholazil je, da bi se ji prikupil; pred nami ti ni treba tiholaziti
Pravopis
tiholáziti -im nedov. tiholázenje (á ȃ) poud. ~ po sobi |tiho hoditi|; poud. tiholaziti pred kom |neodkrito, potuhnjeno se vesti|
Število zadetkov: 21