Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čtívo -a s (í)
kar je namenjeno za branje: rad se poglablja v čtivo; poučno, prijetno, mladini primerno čtivo
♦ šol. domače ali obvezno čtivo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
SSKJ²
grupírati -am nedov. in dov. (ȋ)
razdeljevati, razvrščati v skupine: grupirati učence pri športni vzgoji; dramatiko je grupiral glede na literarne struje / dotlej enoten kolektiv se je začel grupirati
    grupírati se 
    zbirati se, združevati se: borci se grupirajo v večje skupine; letala so se grupirala za ponoven napad / večina mladih pisateljev se je grupirala okrog nove revije
    grupíran -a -o:
    knjige naj bodo grupirane v leposlovno, mladinsko in poučno skupino
SSKJ²
mohôrski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na Mohorjevo družbo: mohorske knjige / mohorski pisatelji / mohorska povest povest, napisana v preprostem slogu in navadno s poučno vsebino
SSKJ²
moralitéta -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. moralnost: moraliteta človeka
2. lit., zlasti v srednjem veku navadno alegorično dramsko delo s poučno vsebino: napisati, uprizoriti moraliteto; moraliteta o izgubljenem sinu / sodobna absurdna moraliteta
SSKJ²
moritát -a m (ȃ)
lit. péta poulična pripovedna pesem z grozljivo, poučno vsebino: srednjeveški moritati
SSKJ²
poúčen1 -čna -o prid., poúčnejši (ú)
ki je usmerjen, teži k poučevanju: poučen film; poučna knjiga / poučni izlet ekskurzija; knjiž. poučni slovar enciklopedija, leksikon
// iz katerega se kaj dobro spozna: ta primer je zelo poučen; poučna izkušnja
    poúčno prisl.:
    poučno razpravljati; sam.: povedal jim je marsikaj poučnega
SSKJ²
pripovédka -e ž (ẹ̑)
1. lit. krajevno, časovno določena, navadno krajša (literarna) pripoved z verjetno, poučno vsebino: to pripovedko mu je pravil ded; ljudske, Trdinove pripovedke; pripovedka o beli kači, o kralju Matjažu; pripovedke in pravljice / razlagalna pripovedka ki razlaga kak pojav, dejstvo; zgodovinska pripovedka z zgodovinsko snovjo; živalska pripovedka v kateri nastopajo poosebljene živali
2. zastar. pravljica: pripovedka o zakleti kraljični / beži, beži, vse to je pripovedka
SSKJ²
razvezáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od razvezati 3: z razvezavo antične zgodbe je ustvaril poučno prozno besedilo
2. jezikosl. razlaga besede, krajšave z besedami, ki jo sestavljajo: razvezava simbola Ag je srebro, okrajšave tj. pa to je
SSKJ²
večérniški -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na pripovedna dela, napisana v preprostem slogu, navadno s poučno vsebino: večerniški pisatelj / večerniška povest / večerniška morala
SSKJ²
zelíščarka -e ž (ȋ)
ženska, ki nabira ali prodaja zdravilne rastline: navdušena zeliščarka; poučno predavanje zeliščarke

Slovenski pravopis

Pravopis
ilustratívno1 nač. prisl. (ȋ) ~ prikazati probleme |značilno in poučno|
Pravopis
poúčen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ú; ú) ~ primer; biti ~ pri razlaganju
poúčni -a -o (ú) ~ film
poúčno -ega s, pojm. (ú)
poúčnost -i ž, pojm. (ú)
Pravopis
poúčno1 nač. prisl. (ú) ~ razlagati
Pravopis
poúčno2 povdk. (ú) ~ je bilo, kako so ravnali v nevarnosti

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
pripovédka -e ž
lit. krajevno, časovno določena, navadno krajša (literarna) pripoved z verjetno, poučno vsebinopojmovnik
SINONIMI:
nardp. ljudska povedka, lit. ljudska pripovedka, lit. narodna pripovedka, nardp. povedka, nestrok. zgodba
GLEJ ŠE SINONIM: pravljica
GLEJ ŠE: pisec

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
gnézdo Frazemi s sestavino gnézdo:
drégniti v ósje gnézdo, drégniti v sršénje gnézdo, drégniti v sršénovo gnézdo, drézati v ósje gnézdo, drézati v sršénje gnézdo, gádje gnézdo, ósje gnézdo, sráčje gnézdo, sršénje gnézdo, v sršénovo gnézdo séči
Celotno geslo Frazemi
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
pẹ̑sništvọ, n. die Dichtkunst, die Poesie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prirodno p., die Naturpoesie, Cig. (T.); poučno p., die didaktische Poesie, Cig. (T.).

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Uporaba besede »erudit«

Zanima me, kakšna je pravilna/ustrezna raba besede erudit. V slovarju je erudit opredeljen kot nekdo, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja.

Torej, zanima me, ali je stavek Robert Golob je erudit na energetskem področju jezikovno primeren?

Bi bil stavek Robert Golob je erudit ustreznejši ,in bi se v tem primeru domnevalo, da ima obsežno in poglobljeno znanje z energetskega področja?

Število zadetkov: 19