Ali je besedna zveza nižje cene od dovoljenih namesto cene, nižje od dovoljenih pravilna oziroma dopustna?
Zadetki iskanja
Je ustrezen zapis - 20 % popust na celoten nakup? Ali ni ustrezneje 20 % popust na celoten nakup. Ta minus oziroma vezaj pred 20 mi ni popolnoma razumljiv. Razumem ga pri stopinjah - 20 stopinj, pri odstotkih pa ne. Torej kateri zapis je ustreznejši?
(1) Ali pridevniki, ki poimenujejo snov, spadajo med lastnostne ali vrstne pridevnike? Primer: lesen stol proti lesna industrija, blatna kopel (vrsta kopeli?), blatni čevlji (lastnostni pridevnik?), papirnata vrečica proti Zastavice na rokavih so papirnate. (Kakšne?) pajkova mreža – Ali je to vrstni ali svojilni pridevnik? kulturno obnašanje proti kulturni spomenik, kulturni dom …
(2) Kako vemo, katere pridevnike stopnjujemo kako? Npr. žalosten, v SSKJ-ju žalostnejši, jaz bi na prvo žogo rekla bolj žalosten. Ali je pravilo, da oblike, barve in pridevnike iz glagolov stopnjujemo s prislovi bolj, najbolj?
(3) V šoli se pridevnike učimo prej kot glagol. Trpnik in tvornik pri glagolu se učijo v višjih razredih. Kako potem razložimo, da se pridevnik podčrtuje kot glagol? Hiša je zgrajena. A je zgrajena potem pridevnik? Ali je je glagol, pa zgrajena pridevnik, čeprav govorimo o trpnem glagolskem načinu?
Znašla sem se pred dilemo. Primer:
Drugi starši zahtevajo stvari, ki niso pomembne. Rečejo lahko: »Pobarvaj to žabo zeleno.«, »Obleci modro majčko.« ali »Sladico pojej do konca.«
Zanima me, kako je z ločili. Ali našteti navedki ohranijo svoje ločilo in so med seboj ločeni z vejico ali se namesto pik v navedkih uporabi vejica? Pa končna pika, se opusti ali piše?
Še dodaten (malo drugačen) primer:
- Če vas Kim prosi, da se igrajte z njo, namesto »Samo trenutek.« recite »Počakaj pet minut, nato pa se bom igrala s tabo.«.
- Če Robbie poliva sok, mu ne recite »Bodi previden.«, ampak »Kadar nalivaš sok v kozarec, drži plastenko z obema rokama.« Namesto »Pospravimo igrače.« recite »Čas je, da pospravita igrače.«.
Tudi v tem in podobnih primerih me zanima, ali navedke lahko pišem tako, kot sem jih (brez dvopičij) in kako je z ločili.
Osebna imena (Ime Priimek) se pišejo z veliko začetnico. Ali je osebno ime dovoljeno pisati tudi kako drugače, na primer s samimi velikimi črkami (IME PRIIMEK), kot to redno pišejo na položnicah in njihovih kuvertah ter podobno?
Kolikor razumem Slovenski pravopis (člen 41) je zapis osebnega imena z velikimi začetnicami edini možen, saj se same velike črke - smiselno v zvezi z vprašanjem - uporabljajo za poudarjanje besedil ali posameznih besed v njih (člen 117). Ne zdi se mi potrebno, da bi na kuvertah, dopisih, sklepih in podobnem bilo potrebno poudariti osebno ime, ki je že poudarjeno, saj se za razliko od ostalega teksta piše z velikimi začetnicami.
Ali je pisanje osebnega imena (Ime Priimek) s samimi velikimi črkami (IME PRIIMEK) dovoljeno?
Zanima me, ali pišemo pozdrave v naslednjih primerih z veliko ali malo začetnico:
Lepo vas pozdravljam z ribiškim pozdravom Dober/dober prijem.
Lepo vas pozdravljam z gasilskim pozdravom Na/na pomoč.
Hvala.
Zanima me, kakšna so slovnična pravila pri zapisovanju začetnih imen bitij. Pri običajnih imenih navadno večina avtorjev zapisuje začetnico z malo tiskano črko (torej sivi volk, rdečerjavi ris, drevesasta aloja itn.). Zmeda pa se pojavlja pri imenih, ki izvirajo iz lastnih imen (tako zemljepisnih kot osebnih lastnih), saj jih nekateri pišejo z veliko, drugi pa z malo. Če podam nekaj primerov:
- afriški (Afriški slon),
- humboldtov (Humboldtov) pingvin,
- adelijski (Adelijski) pingvin,
- darwinov (Darwinov) nandu.
Zanima me, če obstajajo za to vprašanje kakšne slovnične smernice.
Včeraj sem v eni od štajerskih gostiln na steni prebrala spodnji zapis:
Babica Marica! Motika je bila tvoja življenska družica še iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen! In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče ni nikoli odšel brez kruha, iskrenega nasveta ali prijazne besede!
Najbolj me je seveda »zbodel« zapis življenski in diskretno sem lastnike opozorila na napako, prepričana, da jim pomagam. Vendar so mi razložili, da so okoli tega zapisa imeli precej polemičnih razprav, tudi s slovenisti, ki so na podlagi SSKJ dokazali, da je pridevnik mogoče zapisati tudi tako. Seveda sem se zadevi doma ponovno posvetila in nikjer ne najdem teoretične razlage ali podlage za upravičenost tega zapisa. Mi lahko, prosim, pomagate? Obstaja morda vendarle kakšna možnost za tak zapis? Tudi zapis v celoti bi nekoliko predrugačila. Predvsem bi izpustila tolikšno rabo klicajev. Moj predlog bi bil:
Babica Marica, motika je bila tvoja življenjska družica ŽE iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen. In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče nikoli ni odšel brez kruha, prijazne besede ali iskrenega nasveta. Hvala ti za to!
Zanima me, zakaj se preganja oblika potrebno nedoločnik. V pravopisu nisem zasledila, da je prepovedana, saj nima ob sebi črnega krožca, ampak ima puščico v desno (»odsvetovano«). Kako torej brati te oznake (puščico, beseda v ležečem) in jih interpretirati? Je potem ta oblika vendarle dovoljena npr. v leposlovju?
SP 2001: potrébno povdk. (é) O tem se je ~ dogovarjati → se je treba dogovarjati
Ali se je zdaj, ko se je balkanska država preimenovala v Severna Makedonija, spremenil tudi naziv prebivalcev? Ali so še vedno Makedonci?
Najprej naj se vam zahvalim za to spletno stran, ki je jasna, koristna, aktualna in strokovna, a hkrati poljudna. Vprašanje: ali obstaja pravilo, kako se uporablja predlog »od« v primerih: ena od najbolj znanih osebnosti ... / ena najbolj znanih osebnosti. Kdaj je s predlogom, kdaj brez njega?
V Skupini SIJ so se odločili dosedanji praznik dan metalurga oz. prireditev, poimenovano Dan metalurga, preimenovati, kot so zapisali, v SIJev dan (uporaba verzalk zaradi prepoznavnosti). Ker gre za izpeljanko svojilnega/vrstnega pridevnika iz kratice (imena družbe), menim, da je to napačno, in da sta le spodnji dve možnosti:
Če kratica preide med stvarna lastna imena, torej ohrani veliko začetnico: Sijev dan Lahko pa uporabimo vezaj, ker se kratica konča na soglasnik, torej SIJ-ev dan. Imam prav? Hvala za hiter odgovor, ki mi bo pomagal prepričati odgovorne.
Prosim za odgovor glede rabe poševnice. Pri odgovorih učencu, ki si bo sam pregledoval in vrednotil naloge, bi rada zapisala takole:
V pesmi je izražena žalost, ker je galjot umrl/ker se ni vrnil domov/ker ga doma ni nihče čakal.
Ali je taka raba ustrezna, saj zamenjuje ali, kot aktualni pravopis navaja pri stičnosti tega ločila, ali gre nemara za primer nestičnosti med deli povedi?
Zanima me, če sta spodnja zapisa slovnično ustrezna – besedna zveza nekaj mi je pomembno in nekaj je pomembno zame.
Spodaj gre za kontekst, v katerem se želi poudariti dejstvo, da se veliko pozornosti pri prevajanju namenja kakovosti (in npr. manj času).
– Kakovost nam je pri prevajanju pomembna.
– Kakovost pri prevajanju je za nas pomembna.
Smo med poletom z balonom v ali na balonu? Uporabljamo isti predlog pri vseh vrstah zračnih plovil?
Kako se stopnjuje naravno, ko gre za vzklik: »Kaj bolj naravnega (kot to)!« ALI »Kaj naravnejšega!«
V rabi pogosto opažam zveze čim bolj natančen, čim bolj zanesljiv, čeprav se pridevnika po SP stopnjujeta obrazilno. Je v zvezi s čim sprejemljivo tudi opisno stopnjevanje?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »