Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
jàs tudi jès méne os. zaim. jaz: vorjem kaiſzem jaſz veliki greisnik TF 1715, 37; Ino csi glih bi jasz hodil po temnih douli ABC 1725, A8b; Vu vſzákom vreimeni jaſz vu moiem ſitki SM 1747, 83; Toga ſzlejpoga ſzem jaſz ocsi bio KŠ 1754, 52; Jaſz iſztina krſztsávam váſz vu vodi KŠ 1771, 10; Moj Jezus, jaſz te ſzkrijem BKM 1789, 20; Jaſz ſze vüpam v-tebi ſzamom SŠ 1796, 3; prouti tomi ne sztánem ni jaſz, ni Mati SIZ 1807, 4; Hválim jaſz tebé BRM 1823, 7; jasz szamsze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Kabi bio jasz brezi tébe KAJ 1848, 3; Jasz pa po vno'zinoszti dobrôte tvoje sao bodem TA 1848, 5; Jasz 'ze i z-téntov znam piszati KAJ 1870, 7; tô jasz dobro znam AI 1875, kaz. br. 7; Jaz szam cslovek AIN 1876, 15; zamüditi se jas bojim jáko BJ 1886, 6; on bode kazal od méne SM 1747, 15; mocsnejſi je od méne KŠ 1771, 10; Ka 'selejs Goszpodne od méne KM 1783, 2; drugih od méne jaksih Zemlákov KOJ 1833, III; kak dugo sze scsés z méne vszegavêcs szpozábiti TA 1848, 10; I csi de kre méne moj Bog KAJ 1870, 5; miloſcha nyegova kmeni TF 1715, 41; vſterom ſzeje meni vola ſzpunila TF 1715, 38; meni nikai nebode falilo ABC 1725, A8b; meni ſze je potrejbno od tébe krſztiti KŠ 1771, 10; i ti kmeni prihájas KŠ 1771, 10; Dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab2; Oh da bi’ 'ze kmeni sztoupo BKM 1789, 14; Té 'sitek je Kriſztus meni Ino vſzejm lidém ſzpravo SŠ 1796, 4; Hodi k-meni z-miloſztjov BRM 1823, 9; Vido szam loczné prouti meni natégnyene KOJ 1833, V; stero szi meni zapovedao TA 1848, 6; kak hüdô je je meni KAJ 1870; Oblübi meni, Jo'zef, ka ne bodes vecs kradno AI 1875, kaz. br. 7; Poveimi na konecz konczi, koterie haſzen etoga katechiſmuſſa TF 1715, 48; ino moi pehár mi pun natácses ABC 1725, A8b; ino mi da blaſenſztvo SM 1747, 78; Povej mi péto Bo'zo zapouvid KŠ 1754, 35; vkom ſze mi je dopadnolo KŠ 1771, 10; Szpravoſzi mi nebéſza BKM 1789, 403; Drejmle ſze mi KM 1790, 8; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi SŠ 1796, 3; edno malo dopuscsejnya mi engedüje SIZ 1807, 3; Vermo mi v-ednom Bôgi BRM 1823, 4; med sterimi szo sze mi te edne KOJ 1833, IIII; Prepadno mi je obráz moj TA 1848, 5; ka szi mi dön’k vcsino KAJ 1870, 8; ár sze me kucsa podérala AIP 1876, br. 3, 7; On mené paszé vu ednom zelénom travniki ABC 1725, A8b; nejmaj drügi Bogouv pouleg méne KŠ 1754, 8; naſzledüj mené KŠ 1771, 26; ka ſzi mené eto noucs obarvao KM 1783, 1; Düsna vejſzt mene tou'zi BKM 1789, 14; Da bi mené zapelao BRM 1823, 5; Szprevájaj mené KAJ 1848, 4; To mené, Jo'zef, jáko 'zaloszti AI 1875, kaz. br. 7; jas povem vučiteli, ka si mené šálo BJ 1886, 5; kakoje pravicſno za mé na kris dáno TF 1715, 40; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725, A8b; Ne vtergne me precz od nyega SM 1747, 78; Zrok, ſteri me je na piſzanye podigno KŠ 1754, 3a; naſzledüjta me KŠ 1771, 12; za grejsnika me vadlüjem, ka ſzam KMK 1780, 79; moj Boug! pomozi me BKM 1789, 273; Vzemi me vu tvoje krilo SŠ 1796, 3; Vcsini me nevolnoga BRM 1823, 7; obátrivalo me je vüpanye KOJ 1833, V; posztavi me vu csészt TA 1848, 6; On me naj svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; Ar szi ti primeni ABC 1725, A8b; kiſzte leprai vmeni vüpanye imeli SM 1747, 83; ár ſzte vi od pocsétka pri meni bili SM 1747, 15; te mocsni düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 63; ka ne vörjejo vmeni KŠ 1771, 441; Vüpaj ſze vmeni cslovek grejsni BKM 1789, 67; Drági gouſzt primni ſze ſztavi BKM 1789, 32; Bojdi vumni, Jaſz vu tebi BKM 1789, 234; za vſza Tvoja zmenom dobra vcſinenyá TF 1715, 46; nikákve obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; Ti naprávlas pred menom eden ſztol ABC 1725, A8b; ravnai tvoio pout pred menov ABC 1725, A7b; da vrág pekléni nikakſe moucſi nad menom ne vzeme SM 1747, 47; neſztanoma hodi pred menov KŠ 1754, 14; ki pa za menom pride KŠ 1771, 10; Vszi szo pred menom grejsni BKM 1789, 14; kak scsés vcsini zmenom SŠ 1796, 3; Ne placste vecs nad menom SŠ 1796, 5; szem z hüdim plácsao tomi zlo'znomi z menom TA 1848, 6; Preszvêti nad menom, Ocsa, tvoje lice KAJ 1870, 5; ti zmenom bojdi BJ 1886, 7; Muva szva mladénca AIN 1876, 15; Muvi delave AIN 1876, 18; ſzmiluj ſze nad nama ſzin Dávidov KŠ 1771, 30; Vnogo vrejmena ſzam Hudou potroso jeſz BKM 1789, 386; toliko szam jesz tebi vrêdna AI 1875, kaz. br. 7
Pleteršnik
káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.-Raič [Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.-Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče-Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.-Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.-Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.
Prekmurski
kàj čésa vpraš. zaim. kaj: Kai potribuje ta Zápoved TF 1715, 12; Kaje tou TF 1715, 22; Szkoj ſztoji cslovik KMK 1780, 10; Jeli je bio dönok ſteri med Izraelſzkimi Králmi kaj k-csemi KM 1796, 69; I k-csemi je k-tomi vcsenyé KAJ 1870, 9; Nakoi náz vcſio te Tri zapóveidi TF 1715, 12; Kai ſzi pa ti pred Bogom ſztvoimi greihi zaſzlüſo SM 1747, 38; Na koj je pa Boug csloveka ſztvouro KŠ 1754, 95; Kaj ſzte vidili BKM 1789, 58; Na koj je napelala ſzrditoſzt, i nevoscsenouſzt Kájna KM 1796, 9; Kaj placsemo SŠ 1796, 18; Pokój dobra ſzte ſze pa ſzem navernoli SIZ 1807, 17; Na kaj more dönok merkati KOJ 1833, 39; povej, po kaj szi priso KOJ 1845, 29; Pa za kaj volo? KOJ 1848, 110; Na kój more merkati v-stenyê pri tê znaményaj AIN 1876, 8; vu koj moucsi, ali vkom iméni ſzte vi tou vcsinili KŠ 1771, 350; Szkim ſze prti Boug tejm táksim tatom KŠ 1754, 51
Svetokriški
kam prisl. 1. kam: kam bosh bejshal pred Bugam ǀ povej nam, kam rayshash ǀ kadar sgubish G: Boga kam ga gresh yskati 2. kamor: kam ti ſi nemenil pojti, je nevarnu ǀ pod farbo te andohti gre kam jo nje hude shelje pelleio
Svetokriški
klanje s kolika, bolečine v trebuhu: en dan kadar nar bulshi vole je bila, nanaglom io klajne im. ed. popade, poshle po tiga Paterja, Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde, zhaka dokler je maſho odbral, mu povej, ta Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho (I/2, 213)
Svetokriški
ključarica -e ž točajka, strežnica: h'tej Goſpei je bil prishal hudizh v'shenski podobi, ter je per tei Goſpei ſa kluzherizo tož. ed. 14. Lejt shlushil (V, 85) ǀ Taiſto uro hudizh ſe prikashe enimu hishnimu hlapzu, kateri je v'meſtu shal, inu she nej vejdil, de njegova Goſpa je umerla, letemu povej de Goſpa je umerla, kateri 14. Lejt ſa kluzharizo tož. ed. je shlushil (V, 86)
Prekmurski
klopòtanje -a s klepetanje: kaj povej ali pitaj, i tak lagoje klopotanye sztavi KOJ 1845, 32
Prekmurski
márati -am nedov., navadno z nikalnico
1. marati, izraža voljo, željo osebka: Bánni; 'salüvati, márati KOJ 1833, 151; Nemáram, kmeszti privolécs odgovori Marko KOJ 1845, 113; Goſzpodne, ne máras, ka me je ſzeſztra moja ſzamo nihála ſlü'ziti KŠ 1771, 205; premiszlivsi, ka szpameten plantavi nemára, csi gli czigütajo one garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI
2. zanimati se, meniti se: Nai erjüje Satan, kak divji oroſzlán, Nikai ne máram SM 1747, 76; Goſzpodne csi li tebé mám, nemáram za nebo i za zémlo KŠ 1754, 14; Ali nikaj ne máram, ni düſa moja mije nej drága KŠ 1771, 405; Dönok za tá nemáram SŠ 1796, 100; velijo nyemi: vucsiteo, známo; i za nikoga ne máras KŠ 1771, 140; Dönok ti nemáras za tve zvelicsanye SŠ 1796, 9; za ta düsevna i za ta zgoránya czilou niscse nikaj nemára KŠ 1754, 5a; Te ſzvejt za nyega nemára SŠ 1796, 122; ki nemára za nevernike, ali postüje te bogábojécse TA 1848, 11; za cérkev pa malo mára KAJ 1870, 6; Ali oh kak malo máramo za te neſzrecsne KM 1796, 27; Vu trdoſzti vasoj, Gda nikaj nemárate BKM 1789, 10; Kak ſztojite pred nyim, da nika nemárate BRM 1823, 5; Nemárajo za poſtenyé BKM 1789, 344; Nemárajo vnougi za té ricsi SŠ 1796, 20; je onkris pretrpo, i nei je máral za ſpot SM 1747, 28; ali Gallion je nikaj za tou nej márao KŠ 1771, 399; Paveo je za vſza malo márao, i na nikoj je nej pazo KM 1790, 34; oni ſzo pa nej márali za nyé, i odisli ſzo KŠ 1771, 72; nemárai za lüczko nikokovo blágo, ne selei lüczki sen SM 1747, 89; Szluga ſzi pozváni? Ne máraj KŠ 1771, 502; csi za tákſe zvelicsanye ne bomo márali, ſtero ſze je zácsalo po Goſzpodini KŠ 1771, 673
3. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: Ka jas máram! – odgovori Jožek – samo idi povej BJ 1886, 5; Oni ſzo pa erkli: ka mi máramo, ti vidi KŠ 1771, 93; kaj ſzi máram za ſzvejt BKM 1789, 283
marajóuči -a -e marajoč: i za dobra dela nikaj nemárajoucs na szamo vöro sze zanásati KOJ 1845, 69
Svetokriški
Martirius -a m osebno lastno ime Martirij: en ſtar Menih v' tej desheli lyconia venem Kloſhtri je prebival is imenam Martyrius im. ed. ǀ Chriſtus ſe Martyriuſu daj. ed. v' veliki ſvetlobi prikaſſe ǀ povej, kaj ſe je Minihu Martyriuſuc daj. ed. sgodilu Martírij, gr. Μαρτύριος (6. stol.), menih na Sinaju
Svetokriški
menih -a m menih: en Menih im. ed. je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil ǀ Minih im. ed. sazhne urshoh hudizha dellat ǀ taiſti Meneh im. ed. je bil Sveti Vitalis ǀ sposnal bode tudi uni Menih im. ed. Cunus is imenom ǀ prizho vniga Bogabojezhiga Miniha rod. ed. Ordna S. Bernarda ǀ G. Bug Appatu povej, kaj ſe je Minihu daj. ed. Martyriuſuc sgodilu ǀ de bi ſodbo ſturili zhes eniga Miniha tož. ed., Kateri je bil pregreshil ǀ ga vuprashaio ty drugi Minihi im. mn., kaj tu pomeni ǀ de bi ſvetèshi bil, kakor tij drugi Minihij im. mn. ǀ vſij ti drugi Meniki im. mn. ſvèteshi shjvè kakor jeſt ǀ enkrat je bilu veliku Minihou rod. mn. vukupaj prishlu ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu rod. mn. je bilu priſhlu obijskati ǀ uprasha po teh drugyh ſnanyh minihu rod./mest. mn. ǀ S. Macharius vſe skuſi je djal ſvoijm Minohom daj. mn. ǀ Jeſt ſim prishal toshit tebi tvoje Minihe tož. mn. ǀ s'minihomy or. mn., inu Nunamy ← stvnem. munih ← srlat. monicus < klas. lat. monachus ← gr. μοναχός ‛puščavnik, samotar’
Prekmurski
nìkši -a -e nedol. zaim.
1. noben: da ſze 'ze ſzkor nikſi národ ne nájde KŠ 1771, A5b; Fárnikom sze je niksi trüd nej vnou'sao KOJ 1845, 6; Nikſa gnila rejcs zvüſzt vaſſi naj nejde KŠ 1754, 44; ni globocsina, ni nikſa drüga ſztvorjena ſztvár ne odloucsi KŠ 1771, 340; Niksa neszrecsa szenê zgodila AI 1875, kaz. br. 8; od Jesusa me ne vtergne, nikse pregányanye SM 1747, 77; ni nikse drügo ſztvorjenyé nemore náſz odloucsiti od lübezni KŠ 1754, 137; váſz nikse ſztiſzkávanye, Ne vtrgne od nyega BKM 1789, 11; Tou je nikse csüdo nej KOJ 1845, 3; i tak niksega trouſta nejmajo KŠ 1754, 145; nega nikſega prekléſztva v tej KŠ 1771, 442; ni edno tiváristvo nemore niksega sztálnoga Dobra csakati KOJ 1833, IX; nikse ſztvári ne ſzmejmo moliti KŠ 1754, 7a; Ár nega nikse ſzkrovnoſzti KŠ 1771, 113; Ocſa nas, Vkom nejmamo nikse dvomnoſzti BKM 1789, 144; Nikse obrambe nema vu Bogi TA 1848, 4; Nebi meo za nász szvêt nikse lepote KAJ 1848, 7; I nikſi rázlocsek je nej vcsino med nami KŠ 1771, 388; me obari, naj ſze dnesz na niksi grejh ne nagnem KM 1783, 3; naj nyim nikso priliko ne dájo KŠ 1754, 196; nikſo kriviczo ſzte mi nej vcsinili KŠ 1771, 565; ka sze znikim pa vnikso pogodbo nepisztijo AI 1875, kaz. br. 3; Nikomi nikſe vnikom ne dávajmo potikávanye KŠ 1771, 538; je vraj'za moucs Meni vniksem skouditi nej mogla dugoványi KŠ 1754, 245; i vnikſem pregányanyi ga ne zatajimo KŠ 1771, 842; je nej ſzlobodno práznivati? Znikſim ſzpoulom KŠ 1754, 43; naj i znikſim ſze od nyé ne ſztrgávamo KŠ 1771, 834; Gda ſzo eſcse nikse globocsine nej bilé KŠ 1754, 91; geto ſzo nám naſſi ſztarisi nikſi ſztopájov ſzvoje gyedrnoſzti nej neháli KŠ 1754, 3b
2. neki: kaj je nikſi prorok ſzti ſztári ſztano gori KŠ 1771, 198; tak ga niksi sztráh obide KOJ 1848, 5; vſzak dén ſze ſtukajoucsi vu Souli nikſega Tirannuſa KŠ 1771, 401; ſzin nikſe verne 'Zidovſzke 'zené KŠ 1771, 391; ki té drugi liſzt nikſemi preſzbiteri pripiſüjo KŠ 1771, 736; prisli ſzo knikſoj vodi KŠ 1771, 366; prineſzécsi nikſi táo KŠ 1771, 353; i on notri idocsi vu nikſo veſzniczo KŠ 1771, 205; znikſim priprávlanyem KŠ 1771, 670; krila [metuljev] so s nikšim prahom pokrita AI 1878, 33; Povej mi niksa táksa dobra dela KŠ 1754, 83
Prekmurski
ósmi tudi óusmi -a -o vrstil. štev. osmi: Oſzma SM 1747, 45; Oszma ABC 1725, A4a; Ouszmi (VIII.) táo KŠ 1771, 24; ſze je 'Zidoſzka decza na ouſzmi dén vczipila KŠ 1754, 185; Obrezan ſzam ouſzmi dén KŠ 1771, 596; Poveimi oſzmo Bosjo zápoved TF 1715, 16; Na ouſzmi dén ſze obrezo BKM 1789, 53; Povej mi Ouſzmo Bo'zo zapovid KŠ 1754, 54; I zgoudilo ſze je vu ouſzmom dnévi KŠ 1771, 165
Prekmurski
ozdràviti ozdrávim dov.
1. ozdraviti: oni sze veszelijo, csi koga ozdrávijo KOJ 1845, 11; pren. ozdravi mené Goſzpodne ABC 1725, A8a; Opravi me nazáj gori i izdravi me KŠ 1754, 242; divjacsino, ſtere ſzmrtni vdárec je ozdravo KŠ 1771, 790; Otsa drági nebeſzki, ſteri vrazis i ozdrávis KŠ 1754, 243
2. ozdraveti: Gyógyulni; ozdraviti KOJ 1833, 158; dai mi pomocs tvojo, da ozdravim SM 1747, 57; csi ſze li doteknem gvanta nyegovoga, tak ozdrávim KŠ 1771, 29; edno rejcs povej, i ozdrávi ſzluga moj KŠ 1771, 25; povej ſzamo edno rejcs, i ozdrávi düsa moja KM 1783, 128; molte eden za drügoga, da ozdrávite KŠ 1754, 133; na betét'zne bodo roké dejvali i ozdrávijo KŠ 1771, 156; da na nyou denes roké, naj ozdrávi KŠ 1771, 116; I ozdrávila je csí nyé KŠ 1771, 52; Kriſztus, ſz-ſteroga ranami ſzmo ozdravili KŠ 1754, 109; priſztoupili ſzo ino ſzo ozdravili KŠ 1771, 428; ſzo ti drugi rouni k-Pavli prihájali, i vſzi ſzo ozdravili KM 1796, 130
ozdrávleni -a -o ozdravljen: i ozdravlen je te pojbics KŠ 1771, 57; Gda bi ſze pa te ozdrávleni plantav Petra dr'zao KŠ 1771, 348; Od toga ozdrávlenoga ſzpitávanya KŠ 1771, 296; Pravili ſzo záto 'Zidovje tomi ozdrávlenomi KŠ 1771, 279; najsli ſzo toga beté'znoga ſzlugo ozdrávlenoga KŠ 1771, 187; po ſteroga ranai ſzmo ozdrávleni SM 1747, 13; i, kelikoli ſze ji je doteknolo, ozdrávleni ſzo SM 1747, 49
Prekmurski
péti -a -o vrstil. štev. peti: Péti tauje odvézanye TF 1715, 11; Péti Soltár ABC 1725, A7b; Péti Táo KŠ 1754, 193; Péti (V.) Táo KŠ 1771, 114; péti dén ſzo ſztvorjene ribe KM 1796, 4; Péti tál BRM 1823, IX; Koteraje péta proſnya TF 1715, 29; Péta ABC 1725, A4a; Péta SM 1747, 45; Poveimi péto Bosjo zapoveid TF 1715, 15; Povej mi péto Bo'zo zapouvid KŠ 1754, 35
Prekmurski
pomágati -am nedov.
1. pomagati komu pri delu ali v težavah: Ki nam vu potrejbcsini pomága, on je naſs právi priáteo KM 1790, 48; Ete szlovenszke národe ruszki vladár pomága AI 1875, kaz. br. 3; csi pomágamo KŠ 1754, 74; Lehko konecz vzemes ſztrasen, Sto de ti pomágo BKM 1789, 409; hodi v-Maczedonio i pomágaj nám KŠ 1771, 391; nego ga pomágajmo KŠ 1754, 35; zvün toga z-obcsinſzkim tálom pomágajmo edna drügoj KM 1790, 88; pomágajte potézenoga KŠ 1754, 210; mo'zjé Izraelſzki, pomágajte KŠ 1771, 409; nego kaibi nyega pomágali TF 1715, 15; da bi prisli, i pomágali bi nyim KŠ 1771, 179; Povej ji záto, naj mi pomága KŠ 1771, 205; Naj mi naſſega bli'znyega pomágamo KŠ 1754, 41; More biti ga je pomágao vu vcsenyej KŠ 1771, 662; dönok je drüge vu potrejbcſini pomágao KM 1796, 70; csi je nevolne pomágala KŠ 1771, 640; i na obcſinſzko dobro ſzo nikaj nej pomágali KM 1790, 78
2. pomagati komu iz stiske: Ni té ſzto ti ne haſzni, Csi ſzi ti ſcsés pomágati KŠ 1754, 257; Ár, vu kom je on trpo ſzkusávani, vtiſztom more i onim, ki ſze ſzküsávajo, pomágati KŠ 1771, 675; ár ti ſzi on Bog, kteri meni pomága SM 1747, 93; Boug pomága KŠ 1754, 124; i Düh navküp pomága naſoj nemocsnoſzti KŠ 1771, 466; Blagoszlov naj nám dá, Vdeli nász pomága BKM 1789, 6; Na ſtero nám pomágai naſſ drági otecz nebeſzki TF 1715, 27; Pomágai meni za tvoie dobrote vollo ABC 1725, A8a; Pomágai mi, da mi ſze Vöra ne poménka SM 1747, 58; Na ſtero náſz pomágaj nas drági Otsa nebeſzki KŠ 1754, 156; Na tvo diko náſz pomágaj BKM 1789, 295; Düse nase k-Tebi zmágaj, V-Nebeſzko diko pomágaj BRM 1823, 81; Pomágaj goszpodne TA 1848, 9; On me naj svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; Zdobroutami ga je prigledno i pomágo BKM 1789, 96
pomágati se -am se pomagati si: s tema zoboma se [mrož] po lédi na prej pomága AI 1878, 20; Vu ſz hiſtvi bodoucſi: naj ſze [bližnjemu] pomágajo KŠ 1754, 220
pomagajóuči tudi pomagajóči -a -e pomagajoč: Dozdaj szam trplivo csakao te mále pomágajoucsi áldov KOJ 1833, IIII; Pomágajôcsa vrêmena-rêcs AIN 1876, 45; Naj i vi podáni bodete tákſim i vſzákomi pomágajoucsemi KŠ 1771, 526; Pomágajoucsi i vi zmolitvov za náſz KŠ 1771, 530; jeli nega eti zadoszta pomágajôcsi rôk KAJ 1870, 130
pomágavči -a -e pomagajoč: Pomágavcsi eden ovoga, k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1
pomágani -a -o podpiran: Bethlen od Törkov napihani, i pomágani KOJ 1848, 92; Nikica je od rusza pomágani AIP 1876, br. 6, 7; hercegovinancom csi tô ne vcsinijo, na dale pomágani AIP 1876, br. 2, 6
Prekmurski
poprosìti -pròsim dov. zaprositi: kaj poproszi, kaj povej KOJ 1845, 38
Svetokriški
pošta -e ž vest, novica: kadar ſo bila piſſma inu poshta im. ed. persla, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ shaloſtnishi poshte rod. ed. ena shena nemore na ſvejtu imeti ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte rod. ed. bala, katera pre hitru je pertekla ǀ na tu perderia en Correr, ter mu poshto tož. ed. perneſſe, de njegovi Sholnery ſo premagali, inu pobili Joanneſa Trinoha ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno poshto tož. ed. ǀ to veſſelo poshto tož. ed. Hzheri povej ǀ Pashe gre nasai, poshto tož. ed. Krailu opravi ǀ Na leto poſhto tož. ed. Ezecchias krajl ſe sazhne milu jokat ǀ spet Preroka Iſaia k' njemu poshle s' leto veſſelo poshto or. ed. ǀ kaj s'ene poshte tož. mn. y noſsi tista baba ← nem. Post ‛pošta, poštna pošiljka, novica, vest’ ← it. posta < lat. posita ‛določena (mesta)’
Pleteršnik
povẹ́dati, povẹ́m, vb. pf. mündlich mittheilen, sagen, erzählen; kaj boš dobrega povedal? was bringst du Gutes? živi duši ne povem tega; na uho komu kaj p., jemandem etwas ins Ohr raunen; p. komu resnico, jemandem reinen Wein einschenken; na vsa usta p., sich kein Blatt vor den Mund nehmen; v zobe komu kaj p., einem etwas ins Angesicht sagen; = v oči p., Npes.-K.; dobro je povedal, das war gut gesagt oder gesprochen; z lepo p. komu, es einem im Guten sagen; po domače p., in schlichter, gewöhnlicher Weise etwas sagen; iz glave p., auswendig hersagen; vse po vrsti p., kako je bilo, den Hergang der Reihe nach erzählen; kdo ti je povedal to lepo pripovest? — imprt. povẹ̑j!
Prekmurski
povèdati povéjm dov. povedati, reči: Ár ka je le'zi povedati: odpüscseni ſzo tebi grejhi KŠ 1771, 28; more Vucsiteli povedati, zakaj je tak vcsino KOJ 1845, 8; miniszterium te more szcsészti doli povedati AI 1875, kaz. br. 2; ali bole boude, ako poveim, nikai nevcſio TF 1715, 5; i boj tam, dokecs ti poveim KŠ 1771, 8; tak i jaſz povejm vám KŠ 1771, 139; Povedám vám veliko radoſzt BKM 1789, 29; povejm vam praviczo SIZ 1807, 3; Povêm nyim, i jasz bom pitao KAJ 1870; Jožek, jas povem vučiteli ka si mené šálo BJ 1886, 5; vidi, da nikomi ne poveis KŠ 1771, 24; Vêmda znás, csi gli nepovês KAJ 1870, 10; Esaiás lejpo radoſzt poveda vſzem nám BKM 1789, 29; Poveimi pervo Bosjo Zapoved TF 1715, 12; Povej mi péto Bo'zo zapouvid KŠ 1754, 35; niti ne povej komi vu meſzti KŠ 1771, 127; Povej grejsnik kak bo's dugo goro KM 1783, 297; idi povej, dober gláſz Márii BKM 1789, 17; Povê mi, ti z-koj 'zivés KAJ 1870, 11; samo idi povej BJ 1886, 5; povejta, kaj Goſzpoud nyé potrebüje KŠ 1771, 67; i povejte nyim: pribli'zalo ſze je kvám králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 202; ſcsés, naj povejmo, da oygen doli ide od nébe KŠ 1771, 201; I poſzlao je ſzlugo, da bi povedao tim pozvánim, pojte KŠ 1771, 219; Teda je prepovedao, ka bi nikomi ne povedali, kaj je on Jezus KŠ 1771, 54; ino bi Vucsiteli povedali, csi bi sto falio KOJ 1845, 10; Ovo, naprej ſzam vám povedao KŠ 1771, 12a; Ovo naprej ſzam vám povedao KŠ 1771, 81; Ár je on tebé nám vſzejm poſzlüsati, Povedo vpiſzmi BKM 1789, 243; Gda ga je eden-krát na bini zgrábila mati, povejdala je ocsi KM 1790, 52; naprej ſzmo vám povedali, kaj bomo nevoule trpeli KŠ 1771, 618; Prophétye ſzo popiſzali tvoio voljo poveidali SM 1747, 85; povedali ſzo nyemi, te prvi KŠ 1771, 70; Angyelje Mir dobro volo v-hváli, Na zemlo povedali BRM 1823, 4; tomi szo goszpoud taki regulo povedali KOJ 1845, 4
povèdati se povéjm se povedati se, reči se: i idi vu meſzto i povej ſze ti, ka ti je potrejbno csiniti KŠ 1771, 367; Radoſzt nám povedaſze BKM 1789, 6; idi v-Damaskus, i tam ſze ti povejo vſza KŠ 1771, 411
povéjdani tudi povédani -a -o
1. rečen, povedan: kakoje gori poveidano TF 1715, 42; kai je Kriſztus mrel, kak je gori poveidano SM 1747, 41; Povejdano ti je, ka je dobro KŠ 1754, 80; povejdano pa je od tébe, kaj odſztoplenyé vcsis KŠ 1771, 408; Nassi Sztarisje, kak maloprvle povejdano bo'sánszke recsi szvedocsijo KOJ 1833, VIII; Csi je pa ſto nepokoren rejcsi naſoj po liſzti nám povejdanoj KŠ 1771, 630; Vidoucſi pa razgláſzili ſzo te ricsi, ſtere ſzo nyim povejdane od diteta KŠ 1771, 168; i vörje, ka ſzo tá tüdi nyemi povejdana KŠ 1754, 78; ſzo ſze vſzi csüdivali nad onimi, ſtera ſzo nyim povejdana od paſztérov KM 1796, 89; szo solarje pripovedavali, stera szo vu souli povedana KOJ 1845, 15; Ka je potrejbno zvün zgoraj povejdani Návukov znati KMK 1780, 6; ár za volo dühovnoga priátelſztva med povejdanimi perſonami hi'sni zákon nemre ſztáti KMK 1780, 60
2. napovedan: Gda bodte vidili to odürnoſzt opüscsenyá, ſtera je povejdana po Dánieli Proroki KŠ 1771, 80
Svetokriški
povedati -vem dov. 1. povedati: she eno reizh imam vam povedat nedol. ǀ kadar ſo shene shle Jogrom povedat namen. ǀ Jeſt tebi povem 1. ed., de ti ſi Petrus inu na leto skalo hozhem jeſt sydati mojo Cerkou ǀ Reſnizhnu vam poveim 1. ed., de nei ſim takorshne viere neshal v' Iſraelski desheli ǀ jeſt vam Nem. Nem. povejm 1. ed. de ſabſtoin shelite leta S. myr ǀ letu vam ozhitnu povèm 1. ed. ǀ sakaj tudi nepovejsh +2. ed., kar S. Duh nam greshnikom je sapovedal ǀ skuſi vſta teh Pridigariou G. Bug vam povei 3. ed. ǀ vrshoh nam povej 3. ed. Ieremias rekozh ǀ pride ta shaloſtna poshta v'Rim, inu pouej 3. ed. duema Gospama ǀ prave reſnize nikuli nepovej +3. ed. ǀ goluf nepovei +3. ed. kaj s' eno veliko pokuro je zhes ſvoje grehe delal ǀ kadar shlishimo opraulat nashiga blishniga, imamo ſe varvat, de tem drugem nepovemo +1. mn. ǀ en krail, de ſi lih nei nikuli vidil ſvoje deshele, inu meſta vener je veſſel, kadar drugi niemu povedò 3. mn. de taiſta ſo lepe, inu bogate ǀ pred ſpovednika poklekneijo, trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo 3. mn. ǀ Povejdò 3. mn. meni N: N: ǀ ſvojm ſtarishom nikuli resnize nepovedò +3. mn. ǀ Povedaj vel. 2. ed. meni o greshna dusha ǀ povedai vel. 2. ed. ti meni, kej iemlesh ǀ pojdi Spovedniku odpri tvojo vejſt inu povedaimu vel. 2. ed.+ koku je tebi per ſerzi ǀ Ti dekla, pouedaj vel. 2. ed. meni kej ſi uſela, de tulikain Gvanta imash ǀ pouedai vel. 2. ed. meni, koku bi s' tabo bilu ǀ povej vel. 2. ed. nam, kam rayshash ǀ Ali povei vel. 2. ed. meni, kadar sta ſama vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pouei vel. 2. ed. ti meni ſi li ledih ǀ povejte vel. 2. mn. vij meni kaj ſe boijte ǀ Poveite vel. 2. mn. meni, kateri na pleſſ hodite, vashe shene, inu Hzhere taku lahku pleſſat perpuſtite ǀ Povète vel. 2. mn. my meni ǀ Povejtemi vel. 2. mn.+ Kadar bi ſe vkupaj nashle ſrake, orli, ſove ǀ povejtimi vel. 2. mn.+ gdu je bil ble vbuſhiz kakor Lazarus ǀ Kadar en velik greh je povedal del. ed. m v'ſpovednika je pogledal ǀ poimo poshlushat kaj bo pouedal del. ed. m ǀ obedn nej reſnizhnishi povejdal del. ed. m, kakor Salamon ǀ Kadar Hugo Cardinalis bi meni nepovedal +del. ed. m, inu rekal ǀ dusha S. Hieronyma ſe je bila njemu prikasala, inu enu maihinu od taiſtih nebeskih troshtu povedala del. ed. ž ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga povedali del. mn. m 2. napovedati: Micha ie povedol del. ed. m meiſtu, kir bò rojen ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam, ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali del. mn. m tvojo ſrezho, ali neſrezho
Število zadetkov: 64