Zadetki iskanja
● ekspr. lahko je biti poveljnik po bitki ukazovati, dajati nasvete potem, ko je stvar že končana
// kdor poveljuje kaki enoti, skupini sploh: taboriščni poveljnik; poveljnik ladje, letala / ekspr. dečki so ga priznavali za svojega poveljnika vodjo, voditelja
- 1. poveljnik ladje: kapitan je bil star pomorščak; kapitan čezoceanske, trgovske ladje
♦ aer. kapitan poveljnik letala v civilnem letalstvu; navt. luški kapitan; kapitan dolge plovbe najvišji čin v trgovski mornarici ali nosilec tega čina - 2. star. stotnik, kapetan: konjeniški kapitan
- 1. v carski Rusiji izvoljeni poveljnik kozaške vojske: najbolj so se izkazali kozaki z atamanom
- 2. redko poglavar, poveljnik sploh: ataman razbojnikov
- 1. kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev; brigadirji na avtocesti
// vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del - 2. v italijanskem okolju poveljnik enote karabinjerjev: zasliševal ga je črnolas brigadir
- 3. v nekaterih državah poveljnik brigade 1
- 1. nakratko navesti, podati glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega: povzeti vsebino članka; povzeti zgodbo / povzeti glavne misli referata; z nekaj besedami je povzel, kar je bilo o problemu povedanega
- 2. začeti, navadno za kom
- a) peti: fant je zapel, drugi so povzeli; povzeti melodijo, pesem; povzeti v zboru; ekspr. vsa dvorana je povzela za njim
- b) govoriti: za predsednikom je povzel tajnik; kaj praviš, je povzel / povzeti besedo za kom / povzeti glas oglasiti se, spregovoriti; poveljnik je zaklical hura in četa je povzela vzklik za njim vzkliknila
- 3. knjiž. sprejeti, vzeti: scenarist je povzel avtorjevo besedilo; motiv za strop je povzel po neki grafični predlogi
// v zvezi z iz ugotoviti, spoznati: iz pogovora je povzel, da je vdova; iz tega se lahko povzame, da je tudi sam kriv
● star. povzel je hišo in hlev fotografiral; zastar. povzemimo za primer učiteljevo delo vzemimo; knjiž. obleko je morala v pasu povzeti zožiti
- povzét -a -o: povzet referat; povzeta beseda, misel; nakratko povzeta zgodba
- 1. osnovna vojaška enota iz več vodov: dodeljen je v prvo četo; komandir čete / inženirska, oklopna, zaščitna četa; četa za zvezo / visoki gost je pregledal častno četo
// mn. vojska, armada: redne čete so se pridružile upornikom; zasedbene sile so odpoklicale svoje čete; zavezniške čete - 2. skupina ljudi, navadno urejena: po cesti korakajo čete vojakov; v četah gredo na delo / poveljnik gasilske čete / zbiranje terorističnih čet
- 1. teči v drncu: drncati in galopirati / poveljnik je drncal na belem konju
♦ vet. enakomerno, hitro teči brez poskakovanja
// ekspr. hiteti, drveti: kočije so drdrale in drncale mimo nas - 2. redko bingljati, migati: sedel je na klopi in drncal z nogami
- 1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / kot pristavek k imenu magister XY
// kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov - 2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor tovariš magister
- 3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister
// naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije
♦ šol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo; zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote
- 1. predpisati, določiti z odredbo: odrediti aretacijo osumljene osebe; odrediti obvezno cepljenje; odrediti preiskavo / odrediti koga na drugo mesto
// izraziti zahtevo, da se kaj uresniči, opravi: poveljnik je odredil počitek; odrediti prevoz v bolnico; v vojašnici so odredili strogo pripravljenost; primarij je odredil, naj bolnika odpustijo / publ. zdravnik mu je odredil ležanje predpisal - 2. publ. določiti: odrediti smer razvoja / odrediti pet tekmovalcev za trening / odrediti mesto njegove poezije v slovenski literaturi
- odrejèn -êna -o: dva od odrejenih tekmovalcev; uradno odrejen datum začetka pouka
- 1. lastnost: delavnost je njegovo glavno svojstvo; njeno slabo svojstvo je, da ne zna molčati / prirojena svojstva
// značilnost: to je svojstvo našega jezika - 2. sposobnost, zmožnost: duševna in telesna svojstva učenca
● zastar. zamenjal ga bo v svojstvu poveljnika kot poveljnik
- 1. izraža nadaljevanje trajanja, obstajanja česa: on še dela, živi; ali jo še poznaš; zgodaj je, vsi še spijo; kriza še traja; vstopnice so še v prodaji / bil je še dan, a v gozdu je bilo že temno; zunaj je še toplo / še je bolan; še so pošteni ljudje na svetu; še je sposoben čustev / države se še naprej oborožujejo; še vedno redno telovadi
- 2. z zanikanim povedkom izraža, da se (pričakovano) dejanje ali stanje do trenutka govorjenja ne uresniči: ni še prišel; tega še nisem vedel; predstava se še ni začela; sonce še ni zašlo; tega še ni mogoče popraviti / dozdaj se še ni oglasil; kaj takega še nikoli nisem doživel, videl
// izraža omejitev stanja, trditve do trenutka govorjenja: ni še čas za akcijo; nisi še prepozen; to še ni nobena starost; nisem še zdrav - 3. izraža ponovitev dejanja ali stanja: povabila jih je, naj še pridejo; zvečer se bomo še videli; še zapleši / še boš vesel, čeprav si zdaj žalosten / v medmetni rabi navdušeni gledalci so vzklikali: še, še
- 4. izraža dopustitev dejanja ali stanja: še padla bo, če ne bo pazila; to ti bo vendarle še uspelo; še zbolel bo zaradi skrbi; s tem bodo morda še zadovoljni / kar naj gre, se bo že še kesal
// izraža možnost uresničitve dejanja: pridelke so pred snegom še pospravili, drv pa niso pripravili; kritiko bi še prenesel, ne pa žalitev; na vlak boš še prišel, na avtobus pa ne
// poudarja uresničljivost dejanja: vi boste to še dočakali; gotovo bo še prišel, kar počakaj - 5. izraža dodajanje: tam so ostali še dva meseca; prišla sta še oče in brat; igrati še dve partiji; prinesite še eno pivo; dolij še malo vode; elipt. daj mi še / še nekaj se je zgodilo; še to ti moram povedati; govori z njim še enkrat; še malo potrpite / ob koncu bi še dodal, pripomnil / dela v tovarni, poleg tega pa še študira; sama hudobija te je. Pa še nesramen si; zmerjal ga je in povrhu še pretepel / ekspr.: o tem bodo povedali svoje mnenje arhitekti, urbanisti in še kdo; ali niso tudi pri vas vlomili? Še tega bi bilo treba
// poudarja, da je navedena količina preostanek od večje količine: od tisočaka mu je ostalo še dvesto dinarjev; do cilja je imel samo še sto metrov - 6. izraža, da kaj ni omejeno na navedeno: še odrasli se ga bojijo; to je huda pijača še za krepkega moža / še celo z učitelji se prepira; izkoristil je vsako, še tako majhno prednost; ekspr. še tisto malo nam ne privoščijo / tam ne moreš uspeti, če si še tako prizadeven; če še tako prosiš, tega ne dovolim
// krepi zanikanje s poudarjenim izključevanjem: včasih še za kruh nima; zanj se še zmeni ne / še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela; pog. kaj še tega ne veš, kako ji je ime - 7. izraža presenetljivost česa: zjutraj je šla še v službo, zvečer je bila že mrtva; nisem vsega porabil, še ostalo mi je; nazadnje je še pametno ravnal
- 8. poudarja navedeni čas z izključevanjem poznejšega: vse bom še danes uredil; še jutri lahko to dobite; še včeraj bi bilo mogoče / ne bodi nestrpna, še nocoj bo prišel
- 9. v nikalnem stavku, z izrazom mere, količine izraža nedoseženost kake mere, količine: še petnajst let ni stara; še tri kilograme ne tehta / ekspr. še malo ji ni podoben sploh ji ni podoben
- 10. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: še zadovoljen boš, če jo boš dobil; obleka je še kar dobra; na sina je še posebej ponosna; še rad bo delal; čevlji so še skoraj novi; elipt. kako pa kaj zdravje? Še kar / napad jih je zmedel, še zlasti, ker je bil ranjen tudi poveljnik
- 11. navadno s primernikom krepi pomen primernika: pot je bila še daljša, kot smo predvidevali; bilo je še lepše; zdaj je še na slabšem kot prej; otrok se je še tesneje privil k materi / hotela se je še bolj poučiti o vsem; znal je še manj kot mi; še več bi pojedel, ko bi imel / ekspr.: ne strinjam se z njim, še več, preziram ga; osebe niso plastične, še manj pa psihološko izdelane in tudi psihološko niso izdelane
// s presežnikom omejuje presežnik: predstava ni navdušila, še najboljša je bila glasba; ta mu je še najbolj všeč - 12. ekspr., navadno v zvezi s kaj izraža močno zanikanje: kaj takega niso hoteli niti slišati, kaj še verjeti; naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo
● ekspr. kje je še cilj cilj je daleč; ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; ekspr. kaj takega pa še ne izraža začudenje, nejevoljo; pog. toliko me je še trgovca, da ne prodajam pod ceno toliko trgovskega duha imam; ekspr. o tem se mu še sanja ne o tem nič ne ve; ekspr. si naredil izpit? Še vprašaš izraža samoumevnost pritrditve; ekspr. vzemi ga, še bog če te mara izraža hvaležnost, zadovoljstvo; ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice; ekspr. ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še ne; ekspr. smem v kino? Kaj (pa) še, uči se izraža zavrnitev; ekspr. ni se izdal, v resnici pa mu je bilo še kako žal zelo; še kakšen ekspr. hišo ima, pa še kakšno zelo lepo, veliko; ekspr. tudi mi imamo naravne lepote, pa še kakšne velike; ekspr. spomin ima, pa še kakšen zelo dober; ekspr. nima ga rad, še manj pa koga drugega tudi drugih nima rad; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. še sreča, da je prišel izraža veselje, zadovoljstvo; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. spet si vse polil. Samo še enkrat izraža grožnjo, svarilo; ekspr. imeli so dela še in še zelo veliko; ekspr. lahko bi še in še naštevali dolgo; star. če bi imel svojega konja, bi bilo že še bi za silo shajal; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni dobro; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
- 1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje: ukazati hlapcu napreči konja; ukazati psu: lezi; naredi, kar sem ukazal; ukazal je, da morate takoj na pot; z roko je ukazal, naj utihnejo; pismeno, ustno ukazati; ukazati in prepovedati / ukazati napad, umik / elipt.: ukazati alarm; papir in pero! je ukazal
♦ voj. poveljnik je ukazal ogenj izrekel, izrazil povelje
// star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz, željo nadrejenega, gosta: prosim, kaj ukažete; ostani tu. Kakor ukažete - 2. dati računalniku, programirani napravi zahtevo, da opravi določeno operacijo: ukazati računalniku, naj poišče potrebne podatke
- 3. ekspr. z določenim dejanjem vplivati na kaj z namenom, da se po volji osebka uresniči kako dejanje, stanje: srcu ne moreš ukazati, naj ljubi / ukazati viharjem mir
- 4. zastar. naročiti: gost je ukazal pečenko in vina
- ukázan -a -o: končati ukazano delo; tako je ukazano; sam.: narediti ukazano
- 1. področje za fronto: odnesti ranjence v zaledje; vojno so preživeli v zaledju; pretrgati sovražnikovim enotam zvezo z zaledjem; zaledje in fronta / poveljnik zaledja
- 2. področje, navadno okoli kakega središča, ki temu središču omogoča določeno dejavnost, obstajanje: mesto z zaledjem; zveza med pristaniščem in zaledjem / gospodarsko, surovinsko, turistično zaledje
- 3. publ. kar sestavljajo ljudje, ki podpirajo, omogočajo dejavnost, obstajanje koga: naše zaledje so kmetje; društvo, klub nima množičnega, širokega zaledja; imeti zaledje v študentih / zahteve političnega zaledja
- 4. publ., navadno s prilastkom kar obstaja za čim kot njegova opora, osnova: duhovno zaledje reformacije; idejno, politično zaledje
- 1. voj. osnovna enota v vojnem letalstvu: poveljnik eskadrilje / nad mestom so krožile eskadrilje; eskadrilje zavezniških letal
- 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: po sobi brenči cela eskadrilja komarjev
- 1. lahek, navadno odprt enovprežen voz na dveh kolesih: voziti se z gigom
- 2. navt. dolg, lahek čoln na vesla na vojni ladji: poveljnik se je iz giga povzpel na ladjo
- 1. bočiti prsi: poveljnik se je izprsaval, da bi bil videti večji
- 2. ekspr. bahati se, postavljati se: zmeraj se izprsava
// poveljnik, vodja sploh: komandant vesoljske ladje; komandant taborišča / komandant mladinske delovne brigade
- 1. vojaška enota iz divizij in posebnih enot: formirati korpus; poveljnik korpusa / ekspedicijski korpus
- 2. publ., navadno s prilastkom skupina, zbor: nastopili so najboljši korpusi; baletni, godalni korpus / diplomatski korpus diplomatski zbor; korpus miru zlasti v ameriškem okolju organizacija iz prostovoljcev, ki skrbi zlasti za gospodarski razvoj in pomoč nerazvitim deželam
- 3. knjiž., redko zbirka: korpus srednjeveških fresk
● ekspr. ta ženska je pa korpus je zelo debela
- 1. zgod., v srednjem veku udeleženec križarske vojne: poveljnik križarjev / zbirati križarje
- 2. knjiž., ekspr. navdušen pristaš, zlasti desničarsko usmerjene miselnosti: nacionalistični križarji
- 3. sodelavec revije Križ (na gori): križarji in dejanjevci
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »