inkáso -a m (ȃ)
1. fin. žarg. denar, sprejet za določeno storitev, preskrbovanje s čim, izkupiček: inkaso predstave so namenili za dobrodelne namene; z inkasom so vsi stroški poravnani; pobotnice za inkaso
// prejem tega denarja: enkraten inkaso; poverjenik za inkaso
2. fin. plačilo trgovskih in finančnih listin: skrbeti za inkaso / poslati menico v inkaso; v prid. rabi: inkaso posli
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
nabráti -bêrem dov., stil. naberó; nabrál (á é)
1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari: otrok je nabral kamenčke na kup; nabrati butaro dračja / nabrali so pet vreč krompirja
// s trganjem priti do določene količine česa: nabrati veliko grozdja, jagod; nabral je šopek planik; čez poletje si nabere zdravilnih zelišč / letos so čebele malo nabrale
2. biti uspešen
a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: za ponesrečence so nabrali veliko denarja in oblek / nabral je precej pripovedk zbral
b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: za izvedbo svojega naklepa je nabral deset ljudi; za krvodajalsko akcijo so nabrali precej prostovoljcev / poverjenik nabere vsako leto nekaj novih naročnikov
3. narediti gube, navadno drobnejše: nabrati blago, zavese; na drobno nabrati / nabrati čelo v gube
● ustnice so se ji nabrale na jok dobile so take gube, poteze kot pri joku
4. spraviti, pritrditi drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: koralde si je na novo nabrala / nabrati gumbe na vrvico
1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari: otrok je nabral kamenčke na kup; nabrati butaro dračja / nabrali so pet vreč krompirja
// s trganjem priti do določene količine česa: nabrati veliko grozdja, jagod; nabral je šopek planik; čez poletje si nabere zdravilnih zelišč / letos so čebele malo nabrale
2. biti uspešen
a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: za ponesrečence so nabrali veliko denarja in oblek / nabral je precej pripovedk zbral
b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: za izvedbo svojega naklepa je nabral deset ljudi; za krvodajalsko akcijo so nabrali precej prostovoljcev / poverjenik nabere vsako leto nekaj novih naročnikov
3. narediti gube, navadno drobnejše: nabrati blago, zavese; na drobno nabrati / nabrati čelo v gube
● ustnice so se ji nabrale na jok dobile so take gube, poteze kot pri joku
4. spraviti, pritrditi drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: koralde si je na novo nabrala / nabrati gumbe na vrvico
- nabráti se
priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: za jezom se ob deževju nabere polno vode; nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti; v blagajni se je nabralo precej denarja / na šipi so se nabrale kapljice vode; pren., ekspr. v srcu se mu je nabrala grenkoba, jeza
● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; ekspr. spotoma se je nabrala novic jih je veliko slišala, izvedela; ekspr. takrat se je nabral strahu zelo ga je bilo strah
- nabráti si ekspr.
dobiti, pridobiti si: tam si je nabral veliko denarja; nabrati si izkušenj, znanja; v prvem polletju si je nabrala precej slabih ocen
● publ. zbor si je na turneji nabral lepih lovorik je imel velike uspehe; ekspr. na dopustu si je nabral novih moči se je odpočil, okrepil
- nabrán -a -o:
ves nabrani denar je zapravil; nabrani rokavi; sveže nabrane borovnice; nabrane zavese
SSKJ²
povérjenec -nca m (ẹ̑) zastar.
1. poverjenik, zastopnik: bil je poverjenec Kmetijske družbe
2. varovanec: slabo skrbi za svojega poverjenca
1. poverjenik, zastopnik: bil je poverjenec Kmetijske družbe
2. varovanec: slabo skrbi za svojega poverjenca
SSKJ²
povérjenik -a m (ẹ̑)
1. kdor (ljubiteljsko) zbira naročnike, predplačnike: knjige, revije dobivajo po poverjenikih; poverjenik Slovenske matice; bil je poverjenik za mladinski tisk na šoli / bil je poverjenik partizanov zaupnik
2. med narodnoosvobodilnim bojem član poverjeništva: posvet poverjenikov
// vodja poverjeništva: poverjenik za finance, kmetijstvo in prehrano
1. kdor (ljubiteljsko) zbira naročnike, predplačnike: knjige, revije dobivajo po poverjenikih; poverjenik Slovenske matice; bil je poverjenik za mladinski tisk na šoli / bil je poverjenik partizanov zaupnik
2. med narodnoosvobodilnim bojem član poverjeništva: posvet poverjenikov
// vodja poverjeništva: poverjenik za finance, kmetijstvo in prehrano
Slovenski pravopis
Pravopis
povérjenik -a m, člov. (ẹ̑) ~ za novo enciklopedijo; ~ Slovenske matice
povérjenica -e ž, člov. (ẹ̑)
povérjeničin -a -o (ẹ̑)
povérjenica -e ž, člov. (ẹ̑)
povérjeničin -a -o (ẹ̑)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
povẹ́riti -ẹ̑rim dov.
Celotno geslo
Etimološki
povẹ̑rjenik – glej povẹ́riti
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
komisár, -rja, m. neka vrsta uradnikov, tudi: poverjenik, der Commissär; okrajni, policijski, finančni k.
Pleteršnik
Pleteršnik
povę̑rjenik, m. der Beglaubigte, Jan.; — der Bevollmächtigte, Z.; — der Vertrauensmann, Jan., nk.; p. kakega društva, nk.
Slovenski smučarski slovar
Smučanje
Število zadetkov: 12
Dostopnost