frfrávec -vca m (ȃ)
ekspr. površen, lahkomiseln moški, navadno mlajši: na takega frfravca se pa res ne moreš zanesti
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
frfrávec -vca m s -em člov. (ȃ) poud. |površen, lahkomiseln človek|
frfrávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
frfrávčev -a -o (ȃ) poud.
frfrávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
frfrávčev -a -o (ȃ) poud.
Pravopis
Celotno geslo
eSSKJ
hòjladrí medmet
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto in prenarejeno iz bav. nem. Hallodri ‛nezanesljiv moški, vetrnjak’, morda iz Allotria ‛neumnost’
- 1. ponazarja veselo razpoloženje, razposajenost
- 2. kot pridevnik, ekspresivno ki je lahkoten, zabaven, navadno brez umetniške vrednosti
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto in prenarejeno iz bav. nem. Hallodri ‛nezanesljiv moški, vetrnjak’, morda iz Allotria ‛neumnost’
SSKJ²
koketírati -am nedov. (ȋ)
1. nav. ekspr. izražati naklonjenost, simpatijo do druge osebe, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledovati se: sedela sta v slaščičarni in koketirala / rad je koketiral z mladimi dekleti / igralec je koketiral z občinstvom
// izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos; ljubimkati: vse poletje sta koketirala / koketira s sošolcem
2. ekspr., v zvezi z z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: koketirali so z idejo trializma / koketira z mislijo na uspeh / ta filozofija koketira z idealizmom
1. nav. ekspr. izražati naklonjenost, simpatijo do druge osebe, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledovati se: sedela sta v slaščičarni in koketirala / rad je koketiral z mladimi dekleti / igralec je koketiral z občinstvom
// izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos; ljubimkati: vse poletje sta koketirala / koketira s sošolcem
2. ekspr., v zvezi z z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: koketirali so z idejo trializma / koketira z mislijo na uspeh / ta filozofija koketira z idealizmom
SSKJ²
lahkomíseln -a -o [lahkomisələn in lahkomisəln] prid.(ȋ)
1. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice: preveč je lahkomiseln, da bi bil lahko gospodar / lahkomiselna mladost / to je bilo lahkomiselno dejanje / len ni, le malo lahkomiseln površen, brezskrben
2. ki moralno ni neoporečen: lahkomiselna ženska
1. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice: preveč je lahkomiseln, da bi bil lahko gospodar / lahkomiselna mladost / to je bilo lahkomiselno dejanje / len ni, le malo lahkomiseln površen, brezskrben
2. ki moralno ni neoporečen: lahkomiselna ženska
- lahkomíselno prisl.:
lahkomiselno gledati na problem; lahkomiselno se igra z življenjem
SSKJ²
lahkožív -a -o prid. (ȋ í)
1. ki moralno ni neoporečen: družiti se z lahkoživimi dekleti / lahkoživo življenje
2. ki ima površen, brezskrben odnos do življenja: lahkoživega mladeniča je nesreča zresnila
1. ki moralno ni neoporečen: družiti se z lahkoživimi dekleti / lahkoživo življenje
2. ki ima površen, brezskrben odnos do življenja: lahkoživega mladeniča je nesreča zresnila
Celotno geslo
Frazemi
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
Celotno geslo
Sinonimni
ljubímkanje -a s
površen, neresen ljubezenski odnos
SINONIMI:
pog. flirtanje, ekspr. koketiranje, knj.izroč. ljubezničanje, knj.izroč. ljubezničenje, star. ljubkovanje, zastar. ljubovanje, neknj. pog. plavšanje, neknj. pog. šmiranje
SSKJ²
ljubímkati -am nedov. (ȋ)
1. izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos: ljubil ni, ampak ljubimkal; poleti je z njim ljubimkala v kopališču
2. ljubkovati: otroka je vzela v naročje in ga ljubimkala in božala
1. izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos: ljubil ni, ampak ljubimkal; poleti je z njim ljubimkala v kopališču
2. ljubkovati: otroka je vzela v naročje in ga ljubimkala in božala
Celotno geslo
Sinonimni
ljubímkati -am nedov.
s kom izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos
SINONIMI:
pog. flirtati, ekspr. koketirati, knj.izroč. ljubezničiti, star. ljubimkovati, ekspr. ljubkovati, zastar. ljubovati, neknj. pog. plavšati, neknj. pog. šmirati
GLEJ ŠE SINONIM: ljubkovati
Jezikovna
Ločila pri zapisu uganke: »Šviga švaga čez dva praga«
Kako je z ločili (natančneje vejicami) pri zapisu uganke Šviga švaga čez dva praga?
Celotno geslo
Etimološki
mȋvka -e ž
SSKJ²
nagíbati -am in -ljem nedov. (ī)
1. spravljati kaj iz navpične, pokončne lege v poševno: veter je nagibal čoln zdaj na eno, zdaj na drugo stran; steber se nagiba v levo; ob vsakem zamahu sekire se je drevo bolj nagibalo / nagibala je posodo, dokler ni vsa tekočina odtekla
// spravljati kaj iz vodoravne lege v poševno: nagibal je mizo, da so svinčniki zdrseli na tla; zaradi dodane uteži se tehtnica nagiba / težki sneg je nagibal veje do tal upogibal / ekspr. hrast nagiba veje na vse strani širi, razprostira
2. knjiž. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: ta dejstva me nujno nagibajo, da ga obsodim; motivi, vzroki, ki nagibajo človeka k reševanju problemov / ljubezen ga nagiba k dobremu
// nagovarjati, prigovarjati: prijatelji so ga nagibali, naj se poroči / voditelji so z vsemi sredstvi nagibali volivce na svojo stran so jih skušali pridobiti
● ekspr. pridno nagibajo kozarce pijejo, navadno vino; ekspr. tehtnica se nagiba v njihovo korist imajo boljši, ugodnejši položaj
1. spravljati kaj iz navpične, pokončne lege v poševno: veter je nagibal čoln zdaj na eno, zdaj na drugo stran; steber se nagiba v levo; ob vsakem zamahu sekire se je drevo bolj nagibalo / nagibala je posodo, dokler ni vsa tekočina odtekla
// spravljati kaj iz vodoravne lege v poševno: nagibal je mizo, da so svinčniki zdrseli na tla; zaradi dodane uteži se tehtnica nagiba / težki sneg je nagibal veje do tal upogibal / ekspr. hrast nagiba veje na vse strani širi, razprostira
2. knjiž. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: ta dejstva me nujno nagibajo, da ga obsodim; motivi, vzroki, ki nagibajo človeka k reševanju problemov / ljubezen ga nagiba k dobremu
// nagovarjati, prigovarjati: prijatelji so ga nagibali, naj se poroči / voditelji so z vsemi sredstvi nagibali volivce na svojo stran so jih skušali pridobiti
● ekspr. pridno nagibajo kozarce pijejo, navadno vino; ekspr. tehtnica se nagiba v njihovo korist imajo boljši, ugodnejši položaj
- nagibati se
1. sklanjati se: nagibati se nad vodo, skozi okno
2. v zvezi s k izražati, kazati:
a) hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: nagiba se k branju, filozofiranju; že kot otrok se je nagibal h glasbi / nagibati se k pitju / nagibati se k ljubosumju, pustolovstvu; nagiba se k samomoru; otrok se nagiba k površnosti je nekoliko površen; pisateljica se nagiba v idiličnost rada opisuje idilično življenje
b) podobne, enake nazore, ideje, stališča: nagibal se je h komunistični partiji; nagiba se k naprednemu taboru / k takemu stališču se nagiba večina držav
// imeti možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja: nagibati se k angini, tuberkulozi; nagibati se h krvavitvam / nagibati se k debelosti
3. ekspr. bližati se koncu: dan se že nagiba / jesen se je nagibala v zimo
● ekspr. krivulja njegove slave se je začela nagibati postaja manj slaven; ekspr. nagiba se k sladkarijam rad jih ima, je; ekspr. z ljubeznijo se je nagibala nad bolnim očetom ljubeznivo, skrbno mu je stregla
Pravopis
nagíbati -am in nagíbati -bljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; nagíbanje (í; ȋ; í; ȋ) kaj Veter ~a čoln; olepš. Pridno ~ajo kozarce |pijejo vino|; neobč. nagibati koga k/h čemu Ljubezen ga ~a k dobremu; ●nagibati k/h čemu ~ k površnosti nagibati se, biti površen
nagíbati se -am se in nagíbati se -bljem se (í; ȋ; í; ȋ) Nagrobnik se ~a na levo; nagibati se k/h čemu ~ ~ k športu
nagíbati se -am se in nagíbati se -bljem se (í; ȋ; í; ȋ) Nagrobnik se ~a na levo; nagibati se k/h čemu ~ ~ k športu
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
SSKJ²
nèglobòk -ôka -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó)
ki ni zelo globok: hiša je stala na robu negloboke grape; negloboka vdolbina / neglobok, površen fant je / negloboka modrost
ki ni zelo globok: hiša je stala na robu negloboke grape; negloboka vdolbina / neglobok, površen fant je / negloboka modrost
SSKJ²
SSKJ²
nèvésten1 -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki mu manjka vestnosti, natančnosti: površen, nevesten delavec / nevestno poslovanje
ki mu manjka vestnosti, natančnosti: površen, nevesten delavec / nevestno poslovanje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 76
Dostopnost