Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
povŕšnež -a m (ȓ)
ekspr. površen človek: fant je velik površnež
Pravopis
povŕšnež -a m s -em člov. (ȓ) poud. |površen človek|
povŕšnica -e ž, člov. (ȓ) poud.
povŕšnežev -a -o (ȓ) poud.
povŕšničin -a -o (ȓ) poud.
Pleteršnik
povȓšnji, adj. = površen 1), Cig.
Celotno geslo Etimološki
povȓšnost – glej povȓšen
Pravopis
pravílno1 nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) ~ izgovarjati; ~ oblikovan; On je boljši, ali pravilneje: manj površen
SSKJ²
prepovŕšen -šna -o prid.(ȓ)
preveč površen: biti prepovršen pri delu / prepovršen pregled / prepovršna je, da bi to prav občutila / prepovršno doživljanje
    prepovŕšno prisl.:
    prepovršno obravnavati, soditi
SSKJ²
razčlenjeválec -lca [rasčlenjevau̯ca tudi rasčlenjevalca] m (ȃ)
kdor ugotavlja sestavne dele česa: dober, površen razčlenjevalec; razčlenjevalec razmer
SSKJ²
salópen -pna -o prid. (ọ̑)
zastar. neskrben1, površen: oblika je bila ohlapna, slog salopen
SSKJ²
šlámpast -a -o prid. (á)
nižje pog. površen, slab: biti šlampast pri delu / ne bodi tako šlampast ne bodi tako neurejen
Pravopis
šlámpast -a -o; bolj ~ (á) neknj. ljud. površen, slab: biti ~ pri delu
Celotno geslo Etimološki
šlámpast -a prid.
SSKJ²
švíga švága prisl. (ȋ, á)
izraža hitro premikanje v različne smeri, na vse strani: mravlje so šviga švaga tekale po razdrtem mravljišču / ekspr. če streljajo za teboj, teci šviga švaga cikcak
● ekspr. njun pogovor je bil preveč šviga švaga hitro spreminjajoč se in površen
SSKJ²
úren2 -rna -o prid., úrnejši (ú ū)
ki zaradi gibčnosti, spretnosti lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: uren natakar; brat je urnejši od mene; res si uren, da si že nazaj; biti uren pri delu; uren kot blisk, podlasica / bodi uren, toda ne površen / imeti urne prste / star. uren potok hitro tekoč
// ki ima veliko hitrost; hiter: urna hoja / iti z urnimi koraki / udarci so postajali vse urnejši pogostejši
● ekspr. biti urnih nog, imeti urne noge hitro hoditi; znati hitro hoditi; star. biti urne pameti, imeti urno pamet biti bister, domiseln; ekspr. rešile so ga urne pete s hitrim tekom, begom se je rešil; ekspr. pri tem delu bi potrebovali urne roke pridne, spretne delavce
    úrno 
    1. prislov od uren: urno hoditi, se obračati; le urno, do tja je še daleč
    2. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; hitro: urno odgovoriti, oditi; zaklical je: urno vsi ven
Jezikovna
Vejica pred veznikom »in« v Prešernovi pesmi »Kam?«

Prosim vas za jezikoslovno svetovanje. V Prešernovih poezijah sem zasledil nejasnost. Problem vidim v zapisu tega verza: Samo to vem, da pred obličje nje ne smem in ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje. Moje videnje tega verza je, da gre za podredje. V podredju vejica loči odvisnik od glavnega stavka in odvisnike različnih stopenj med seboj. V verzu sta odvisna stavka ločena z IN, pred njim pa ni vejice. Zakaj?

Celotno geslo Etimološki
vȓh -a m in predl. z rod.
SSKJ²
zadovoljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljevati nagone, potrebe; zadovoljevati želje po igri, plesu / zadovoljevati zahteve, publ. zahtevam izpolnjevati jih, ustrezati jim
2. delati, povzročati, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: delo ga zadovoljuje; površen odgovor ne zadovoljuje pravega raziskovalca / publ.: poslano blago nas ne zadovoljuje s poslanim blagom nismo zadovoljni; učbenik zaradi številnih strokovnih napak ne zadovoljuje nima ustreznih kvalitet
3. povzročati, omogočati, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: zadovoljevati svojega partnerja
    zadovoljeváti se z orodnikom
    biti zadovoljen s čim slabšim, kot se želi, pričakuje: zamudniki se bodo morali zadovoljevati s slabšimi sedeži
    zadovoljujóč -a -e:
    nadaljevati delo, zadovoljujoč se z delnimi uspehi; zadovoljujoča domačnost
    ●     publ. izid meddržavnih razgovorov je zadovoljujoč zadovoljiv
Število zadetkov: 76