- zavzétno prisl.: zavzetno lep človek
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino: ježeve bodice so ga zbodle; nekaj ga je zbodlo v prst; zbosti se na kaktusu; njegove oči so ga zbodle kot dva trna začutil je njegov ostri pogled
// brezoseb. začutiti ostro bolečino: zbodlo ga je pri srcu, v prsih, pod lopatico - 2. s koničastim predmetom povzročiti komu bolečino: pazi, da me ne boš zbodel; zbosti z iglo, nožem / zbosti do krvi
// s koničastim predmetom preizkusiti kaj: zdravnik ga je zbodel v prst, pa ni ničesar čutil - 3. ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ta beseda ga je zbodla; kar se mu je pripetilo, ga je zbodlo; zbodlo ga je, ker ni bilo otrok domov / očitek ga je zbodel v srce / resnica je zbodla njeno nečimrnost
// s premišljeno, posmehljivo besedo prizadeti, užaliti: zbodel me je, kadar me je mogel; zaradi pijače ga večkrat zbode
● ekspr. ta slika vsakogar zbode v oči vsakomur vzbudi pozornost; redko z ostrogo zbosti konja spodbosti; ekspr. kaj se bahaš s tem pihalnikom, ga je zbodel mu je zbadljivo rekel
- zbodèn -êna -o: zboden prst; zboden z iglo
- 1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno: zbudilo nas je grmenje; da ne bi zbudil otrok, ni prižgal luči; zbuditi s trkanjem na vrata; pren., ekspr. s svojim delovanjem skuša zbuditi vest človeštva
// spraviti koga k zavesti: močili so ga po glavi, da bi ga zbudili; šele jutranji hlad ga je zbudil
// v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: zbuditi koga iz globokega spanja / skušal jo je zbuditi iz nezavesti / zbuditi iz otopelosti; obiskovalec ga je zbudil iz razmišljanja / ekspr. zbuditi kulturno dejavnost iz mrtvila
// ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: želel je zbuditi preproste ljudi / ideje, ki so nas zbudile k narodni zavesti - 2. vzbuditi: zbuditi jezo, sovraštvo; taka rešitev bi pri nasprotnikih zbudila nezadovoljstvo; zbudilo se mi je upanje, da jo bom spet videl / zbuditi dvom; s svojo obleko je zbudila pozornost / v srcu se ji zbudi kesanje; v njegovi glavi se zbudi neprijetna misel
- zbudíti se preiti iz spečega stanja v budno: zbuditi se od bolečin; zbuditi se zaradi hrupa; zbuditi se ob šestih; hitro, zgodaj se zbuditi / zbudil se je ves poten; pren., ekspr. v njem se je zbudila zver
// priti k zavesti: od udarca po glavi se dolgo ni zbudil
// v zvezi z iz prenehati biti v stanju, kot ga določa samostalnik: zbuditi se iz trdnega spanja / zbuditi se iz nezavesti / zbuditi se iz otopelosti, razmišljanja
♦ med. zbuditi se iz narkoze
// ekspr. spoznati kaj, zavedeti se česa: kdaj se boste zbudili; fant se je prepozno zbudil
● ekspr. čas je, da se zbudite iz spanja da nehate biti nedejavni, nedelavni; evfem. zbuditi se v večnosti umreti
- zbudívši star.: zbudivši otroka, je odšla v službo; zbudivši se sredi noči, opazi, da je okno odprto
- zbujèn -êna -o: ko so ga poklicali, je bil že zbujen; zbujena vest mu ne da miru
- 1. zdaj, tedaj: zdajci nekdo narahlo potrka na okno; zdajci se ji obraz razvedri; zdajci stopi slavljenec na oder / zdajci se je ulil dež / se bova učila? Kar zdajci, če si za to / zdajci je bila vsa njena pozornost usmerjena drugam / zdajci se je ustrašil in zbežal nenadoma
// v medmetni rabi in zdajci, glej - 2. takoj, nemudoma: začel je brati knjigo, a jo je zdajci odložil; zdajci pojdi domov
● ekspr. polovijo konje in zdajci sedijo vsi v sedlu v trenutku; ekspr. zdajci ta dan se je rešil vseh obveznosti prav ta dan; sam.: pog. biti tik pred zdajci neposredno pred odločitvijo, začetkom; pog. tega ne delajte tik pred zdajci v zadnjem trenutku
Slovar novejšega besedja
ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamovka: Člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki E ↑ábraham
1. kdor izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu; diskdžokej (1), DJ (1): radijski didžej; V mladosti je nekaj let preigraval kitaro, nato pa se seznanil z elektronsko glasbo in začel nastopati kot didžej
2. poustvarjalec elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb; diskdžokej (2), DJ (2): S produkcijskim prvencem, ki mu je pripadel naziv prve slovenske progresivne plošče, sta pritegnila pozornost didžejev svetovnega formata E ← agl. deejay po izgovoru kratice DJ za ↑dískdžôkej
1. združevati zlasti svetlobo, vidne vtise na enem mestu, v eni točki: fokusirati pramen fotonov na površino; fokusirati svetlobo z optičnimi elementi; Oko je zapleten organ, ki fokusira svetlobne žarke, tako da slika nastane na mrežnici, ta nato spremeni sliko v vzorec živčnih impulzov in ti se prenesejo v možgane
2. usmerjati zaznavo, pozornost; osredinitiSSKJ, osredotočatiSSKJ, osredotočitiSSKJ: fokusirati pogled na bližnje predmete; fokusirati pozornost na nov problem; Vlada se je odločila, da bo večino ukrepov fokusirala na avtomobilsko industrijo
// usmerjati svoje prizadevanje, aktivnost; osredotočatiSSKJ, osredotočitiSSKJ, osredinjati se: fokusirati se na proizvodnjo smuči; fokusirati se izključno na rešitev zahtevnega vprašanja; Japonci so najprej razvijali jeklarstvo, potem ladjedelništvo, zatem so se fokusirali na avtomobilsko industrijo, nato pa še na elektroniko in računalništvo E ← nem. fokussieren iz (↑)fókus
1. pojav, obstoj posameznih delov, fragmentov: V pesmih pogosto brez reda našteva posameznosti iz svojega življenja, ta fragmentacija pa daje njegovim pesmim skoraj skrivnosten značaj
2. delitev, razpad na manjše, po značilnostih podobne enote kake prej homogene celote: Večja fragmentacija, različnost in konkurenca med mediji so povzročili neusmiljen boj za pozornost občinstva E ← nem. Fragmentation, agl. fragmentation iz (↑)fragmènt
razkošje, eleganca, lepota, zlasti na področju mode, oblikovanja, popularne kulture, ki vzbuja pozornost, občudovanje: filmski glamur; kanček glamurja; svet glamurja; Na filmskem festivalu poskušajo na svoje rdeče preproge zvabiti čim več glamurja in znanih obrazov E ← frc. glamour ← agl. glamour 'slepilo, čar, zapeljiva lepota' ← škot. agl. gramarye 'čarovnija, urok' ← agl. grammar 'slovnica', v srednjem veku tudi 'vsakršna učenost, posebej okultna'
javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni; prireditevSSKJ: glasbeni happening; V nedeljo je pritegnil pozornost frizerski happening, na katerem so nakazali modne usmeritve v frizerstvu in kozmetiki E ← agl. happening iz happen 'zgoditi se'
zdravilo, ki ga navadno kot infuzijo dajejo bolnikom z rakavimi obolenji: Posebno pozornost je treba posvetiti pravilni uporabi antibiotikov in kemoterapevtikov E ← nlat. chemotherapeuticum iz (↑)kémoterapíja
kdor je rojen v astrološkem znamenju kozoroga: Kozorog obožuje aplavz in pozornost občinstva E (↑)kôza + (↑)róg
strokovnjak za krasoslovje: slovenski krasoslovci; srečanje krasoslovcev; Posebno pozornost posvečajo krasoslovci vplivu gradnje in uporabe avtocest na kraške vode E (↑)krasoslóvje
pripadnik verske skupnosti, ki časti hinduističnega boga Krišno; harekrišnovec: Pri krišnovcih je našel tolažbo in pozornost E po hindujskem bogu Krišni
kdor zaradi prevladujočih pozitivnih lastnosti vzbuja pozornost, odobravanje: Naša zadnja hišna pomočnica je res prava perla E ← nem. Perle ← romansko *perula k lat. perna v pomenu 'školjka'
naslovu podobno sporočilo, navadno na radiu in televiziji pred začetkom poročil, ki usmerja gledalčevo pozornost: televizijski prednaslov; Prednaslovi so se pojavili v novejšem času kot sestavina televizijskih poročil, npr. pred začetkom televizijskega dnevnika E (↑)pred... + (↑)naslòv
šport, pri katerem se spušča po soteskah s pomočjo vrvi in druge zaščitne opreme; kanjoning: Posebno pozornost je pred odhodom na soteskanje treba nameniti vremenski napovedi in vodostaju reke E iz sotéskati iz (↑)sotéska
prisluškovalna naprava, skrita navadno v steni: Posebno pozornost so pred vselitvijo namenili varnostnim ukrepom, da bi preprečili nameščanje stenic E = cslov. stěnica, hrv. stjènica, stčeš. stěnice < pslov. *stěnьnica iz (↑)sténa
moški, ki si prizadeva z izbranim načinom oblačenja, videzom vzbujati pozornost: mestni šminker; Punce so plesale in se spogledovale s šminkerji, mi pa zaman buljili proti bazenu E (↑)šmínka
kdor pretirano rad nakupuje: nepopravljivi šopoholik; Ne morem ravno reči, da sem šopoholik, čeprav, kadar nakupujem, nakupujem impulzivno, ko nekaj pritegne mojo pozornost E ← agl. shopaholic iz shop 'nakupovati' + (↑)(alko)hólik
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »