Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
špehàt -áta -o prid. (ȁ ā)
pog. debel, rejen: vzredili so špehato svinjo; špehat je kot pitan prašič
Pravopis
špehàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) neknj. pog. ~ prašič |z veliko slanine|
SSKJ²
tôlst -a -o [tou̯st] prid. (ȏ ó) knjiž.
1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst; tolsta krava; tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti
2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten: tolsto meso / tolsto kosilo
● knjiž. tolst glas, smeh globok, nizek; knjiž., ekspr. imeti tolsto denarnico imeti veliko denarja
♦ etn. tolsti četrtek debeli četrtek; zool. tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo
SSKJ²
tolščàt -áta -o [tou̯ščat] prid. (ȁ ā)
star. debel: tolščat prašič
SSKJ²
véper -pra m (ẹ́)
knjiž. divji merjasec: veper in svinja / imeti v grbu vepra
// divji prašič: v gozdovih je dosti veprov / divji veper
Celotno geslo Etimološki
vẹ́per -pra m
Celotno geslo Frazemi
vòl Frazemi s sestavino vòl:
délati kàkor vòl, délati kot vòl, garáti kot vòl, glédati kàkor zabôden vòl, láčen, da bi vôla pojédel, močán kàkor vòl, močán kot vòl, têpsti kóga kàkor vôla, zabít kot vòl
Celotno geslo eSSKJ
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]
    1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed
    2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
      2.1. meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
    4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
    5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
    7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
SSKJ²
zakòl -ôla m (ȍ ó)
glagolnik od zaklati: pri zakolu je pomagalo več moških; dati žival v zakol; prašič je dovolj debel za zakol / teža pred zakolom / zakol na črno / letni, mesečni zakol število letno, mesečno zaklanih živali
● publ. v zakol gre preveč telet zakolje se; knjiž. ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih
♦ agr. zakol v sili
SSKJ²
zakrulíti in zakrúliti -im dov. (ī ú)
1. oglasiti se z zamolklim, hreščečim, pretrganim glasom: prašič zakruli / brezoseb. po trebuhu mu je zakrulilo
● ekspr. kadar so jim zakrulili želodci, so se ustavili in jedli kadar so postali lačni
2. slabš. z močnim, hreščečim, neprijetnim glasom
a) reči, povedati: kaj je zdaj to, jezno zakruli / zvočnik jim spet nekaj zakruli
b) zapeti: zakruliti pesem
Pravopis
zakrulíti in zakrúliti -im dov. zakrúljenje; drugo gl. kruliti (í/ȋ/ú ú) Prašič ~i; slabš. zakruliti kaj ~ pesem |zapeti z neprijetnim, hreščečim glasom|; brezos. zakruliti komu Po trebuhu mu je zakrulilo
SSKJ²
zredíti -ím dov., tudi zrédi; zrédil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da postane kdo (bolj) debel: dobro krmi vole, da bi jih čim bolj zredil / ekspr. pri tako lahki službi hitro zrediš trebušček
2. vzrediti: letno zredi štiri prašiče / zrediti za meso / zrediti mladega sokola / zrediti najdenčka in svoje tri otroke / zrediti koga v poštenega, za poštenega človeka
● ekspr. zrediti veje odebeliti jih
    zredíti se 
    1. postati (bolj) debel: ob dobri hrani se človek zredi; prašič, vol se je zredil / zrediti se v obraz, trebuh / ekspr.: denarnica se mu je zredila; spis se je zredil se je razširil, povečal
    2. zastar. zrasti, odrasti: v tej deželi so se zredili, pa je nočejo več poznati
    zrejèn -êna -o:
    v hiši zrejena ptica
Pravopis
zrejèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) dobro ~ prašič
zrejênost -i ž, pojm. (é)
Celotno geslo Pregovori
žival je sestavina izrazov
Prašič je kralj živali
Število zadetkov: 154