Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
jasnína -e ž (í) knjiž.  
  1. 1. jasno nebo: dimniki so se dvigali v jasnino; stopil je na prag in se ozrl po jasnini / oblaki so zagrinjali poslednjo jasnino kos jasnega neba
    // ekspr. ni bilo niti za dlan jasnine jasnega; pren. pokazati življenje z vsemi jasninami in sencami
  2. 2. jasnost: vreme je bilo lepo in jasnina popolna; jasnina neba / jasnina oči / jasnina spoznanja
SSKJ
napásti -pásem dov. (á) 
  1. 1. s pašo, pasenjem nasititi: preden gre v šolo, mora še kravo napasti; živina se je dobro napasla / v gozdu se prašiči napasejo žira in želoda
  2. 2. ekspr. nahraniti: goste so dobro napasli in napojili; pojdi v kuhinjo, da te napasejo
  3. 3. ekspr. potešiti, zadovoljiti: pritekla je na prag, da napase svojo radovednost / napasel je svojo strast
    ●     ekspr. rad bi se napasel ob njenih solzah užival ob njenem trpljenju, solzah
    // v zvezi z oči nagledati se: otroci so si napasli oči nad bleščečimi izložbami
    napásen -a -o: konji so napaseni; napasena častihlepnost
SSKJ
súniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. narediti hiter, kratek in sorazmerno močen gib: suniti z glavo, roko; suniti s pestjo navzgor / suniti z nožem proti komu
    // preh. s takim gibom udariti, zadeti: suniti nasprotnika; suniti koga s kolenom v trebuh / suniti kroglo s palico; suniti koga z nožem v srce zabosti; suniti s čevljem v vrata brcniti
    // nesi previdno, da koga ne suneš; po nesreči se suniti v nos / puška ob strelu sune v ramo
  2. 2. preh., s prislovnim določilom z (močnim) sunkom spraviti kaj s kakega mesta, na kako mesto: suniti knjigo z mize, pod mizo; suniti kozarec od sebe; suniti pijanca čez prag; suniti zaboj nazaj
    ♦     šport. suniti kroglo (dvajset metrov)
  3. 3. preh., pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kdaj pa kdaj ga rad sune kak kozarček / suniti žganje vase
  4. 4. preh., pog. ukrasti: suniti komu avtomobil, denarnico
    ●     ekspr. nenadoma je sunil iz sebe: Pojdi sunkovito izgovoril, rekel; ekspr. suniti delavca na cesto odpustiti (z dela)
    súnjen -a -o: vrniti sunjeno denarnico
SSKJ
vedrína -e ž (í) 
  1. 1. stanje vedrega človeka: kljub občasni vedrini je pesimist; žalost prehaja v vedrino / življenjska vedrina / pripoved je polna vedrine
  2. 2. vedro nebo: stopil je na prag in se zazrl v vedrino
SSKJ
zatém in zatèm prisl. (ẹ̑; ȅ) 
  1. 1. izraža, da se dejanje zgodi v času po predhodnem dejanju: vrgel se je nanj. Hip zatem je počila puška; najprej sta se pozdravila in šele zatem ga je povabil v hišo; iz hiše se je zaslišal mladosten glas. Kmalu zatem je na prag stopila deklica; namočil ga je dež in dan zatem je zbolel
  2. 2. v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu v času; potem: v tujini je najprej doštudiral, zatem pa se je zaposlil
  3. 3. v vezniški rabi, pri naštevanju za dodajanje česa že povedanemu: izvažali so vino, zatem orožje, volno in platno / država usmerja gospodarski razvoj, zatem skrbi za šolstvo, zdravstvo in obrambo
    // v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi zatem ko potem ko: zatem ko je oče odšel, je pozvonilo pri vratih
SSKJ
zdŕsati -am dov. (ȓ) 
  1. 1. z drsanjem narediti: otroci so zdrsali drsnico
    // z drsanjem zgladiti: zdrsati sneg / kamenje se je pod zavirajočimi kolesi zdrsalo
  2. 2. z drsanjem poškodovati, obrabiti: zdrsati čevlje; avtomobilske gume so se zdrsale / s premikanjem pohištva zdrsati parket
  3. 3. drsaje iti, oditi: zdrsati proti vratom; počasi je zdrsal čez prag
    zdŕsan -a -o: zdrsan klanec; zdrsan sneg; zdrsana gramofonska plošča; zdrsane hlače
SSKJ
dražljájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dražljaj: dražljajski pogoji
♦ psih. dražljajski prag najnižja jakost dražljaja, ki še povzroči občutek
SSKJ
obdŕsati -am dov. (ȓ) 
  1. 1. z drsanjem nekoliko poškodovati; odrsati: obdrsati hlače na kolenih; močno obdrsati
  2. 2. premikajoč se tesno dotakniti; podrsati: obdrsati s komolcem ob koga
    obdŕsan -a -o: obdrsan prag
SSKJ
odráslost -i ž (á) stanje odraslega človeka: mlad človek si želi odraslosti in samostojnosti / ekspr. prestopiti prag odraslosti
SSKJ
podmôrski -a -o prid. (ó) ki je pod morjem, morsko površino: zgraditi podmorski nasip; raziskovati podmorski svet / podmorski izbruh, izvir; podmorski kabel; podmorska mina
♦ geogr. podmorski hrbet podolgovata vzpetina pod morsko gladino; podmorski ognjenik ognjenik na morskem dnu; podmorski prag zelo dvignjen del morskega dna
SSKJ
podsèk -éka m (ȅ ẹ́) nar.  
  1. 1. prag (v hiši): Ilovnata tla na podseku so bila razmehčana (I. Potrč)
  2. 2. vzhodno tram, ki omejuje podstenje na zunanji strani: hrastov podsek
SSKJ
prilomíti -lómim dov. (ī ọ́) ekspr. prilomastiti: srnjak prilomi skozi gosto grmovje
    prilomíti se nar.  opotekajoče se priti: pijan se je pozno prilomil domov; ob palici se je prilomila na prag
SSKJ
slúšen -šna -o prid. (ū) nanašajoč se na sluh: slušni dražljaj; slušne okvare; slušne zaznave; slušna in govorna prizadetost / slušni živec / slušni tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši
// slušna igra radijska igra
♦ anat. slušne koščice koščice v srednjem ušesu, ki prenašajo tresljaje z bobniča v notranje uho; fiz. slušni prag najmanjša jakost zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; med. slušni aparat majhna elektronska naprava, ki naglušnim okrepi zvočne dražljaje; psiht. slušna halucinacija
    slúšno prisl.: slušno prizadet otrok
SSKJ
dúren -rna -o prid. (ȗ) star. vraten: spotakniti se ob durni prag
SSKJ
híšen -šna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hišo: hišni prag, vogel / hišni gospodar, lastnik / hišna dela; manjša hišna popravila / hišna centralna kurjava / povabili so vse hišne prijatelje / hišni pes pes, ki se goji v stanovanju, zlasti za družbo, zabavo; hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši; hišni svet izmed stanovalcev izvoljen samoupravni organ; hišni telefon; hišni zdravnik; hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les; hišna pomočnica gospodinjska pomočnica; hišna številka; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišna vrata glavna, vhodna vrata hiše, zgradbe
● iron. v stanovanju je našel hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. v razpredelnico je napisal same hišne številke izmišljene, neprave
♦ zool. hišni pajek pajek, ki prede lijakaste mreže po kotih, Tagenaria domestica; hišna miš
SSKJ
podrekáti -ám dov. (á ȃ) vulg. z iztrebljanjem umazati: kokoši so podrekale prag
// umazati sploh: avto me je oškropil in podrekal
    podrekáti se iztrebiti se: golob se je podrekal na stopnišče
    podrekán -a -o: podrekan kokošnjak
SSKJ
prikobacáti -ám dov. (á ȃ) kobacajoč priti: otrok je prikobacal čez prag; počasi prikobaca k očetu
// ekspr. nerodno, okorno priti: prikobacati na vrh; bil je tako pijan, da se je komaj prikobacal v hišo
SSKJ
pritiščáti -ím dov. (á í) ekspr. s težavo priti, pririniti se: ženske so pritiščale na prag, da bi videle nevesto; pritiščati se skozi ozka vrata
SSKJ
pŕvček -čka m (ȓ) žarg. prvošolec: prvčki so prvič prestopili šolski prag
SSKJ
speháti -ám [pəh] dov. (á ȃ) s pehanjem, suvanjem spraviti kam: spehati koga čez prag, na cesto; še preden je prišel na vrh, so ga spehali nazaj
    speháti se ekspr.  s težavo priti iz česa, kam: komaj se je spehal k izhodu; pren. počasi so se le spehali iz revščine; prim. izpehati
Število zadetkov: 44