- 1. bot. velik list, zlasti praproti, palm: palmova mahala; mahalo praproti
- 2. nav. ekspr. priprava, ki maha ali s katero se maha: s papirnatim mahalom si je hladil obraz
// slabš. človek, ki med govorjenjem (rad) veliko maha z rokami: to mahalo še ne bo nehalo dopovedovati
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje: veter trosi semena; samo vsako tretje seme je vzklilo; užitna semena; plod z več semeni
// ed. več takih delov, taki deli: seme se osipa, zori; to seme ne kali; luščiti, pobirati, sejati seme; drobno, veliko seme; okuženo, zdravo seme / bučno, laneno, makovo, sončnično seme; seme iglavcev, oljaric, žitaric / poljud. praprotno seme trosi praproti; pren., ekspr. sejati seme odpora; seme zla kali - 2. navadno v zvezi z biti za, pustiti za setev, razmnoževanje: ta krompir je za seme; pustiti žito za seme / letos so pšenico sejali le za seme le toliko, da jo bodo imeli za setev
- 3. slabš., navadno s prilastkom človek z veliko slabimi lastnostmi: nisem vedel, kakšno seme je / čudno seme, ta fant / kot psovka: ti seme hudičevo, kaj iščeš tu; izgini, seme tatinsko
● bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. snega je komaj za seme zelo malo; ekspr. nekaj tega mora ostati za seme se naj ne uniči, odpravi; ekspr. s svojim početjem je zasejal seme razdora povzročil razdor
♦ agr. potrditi seme; elitno seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; oskubeno seme ki so mu odstranjena krila; svetlo seme; biol. seme izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice; bot. seme s semensko lupino obdan embrio, iz katerega se razvije nova rastlina; ptičje seme rastlina s celorobimi listi in belimi ali rdečimi cveti v socvetju; železnik; med. izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti
- 1. čaroven, čudodelen: izgovoriti čarni izrek; čarno seme praproti / čarna moč govornikovih besed
- 2. izredno privlačen, očarljiv: njen čarni smehljaj; čarne oči
- čárno prisl.: čarno lep večer
- 1. bot. podolgovato, odebeljeno podzemeljsko steblo nekaterih rastlin: v zemlji ima koreniko; iz korenike so pognale številne korenine; korenika praproti, preslice
- 2. ekspr., redko osnova, temelj: njegova zavest se je izoblikovala iz istih teženj in korenik
// začetek, izvor: njen mir ima svoje korenike v preteklih dogodkih - 3. ekspr. krepek, trden človek: je prava kmečka korenika
● ekspr., redko iztrebiti kaj do zadnje korenike popolnoma, čisto
- 1. s smukanjem, trganjem priti do določene količine česa: nasmukati veliko praproti
- 2. ekspr. nalagati, prevarati: hotel ga je nasmukati; pošteno jih je nasmukal
- 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje; tros: mahovi, praproti se razmnožujejo s sporami
- 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija: uničevati spore
♦ med., vet. spore vraničnega prisada
- 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje: mahovi se razmnožujejo s trosi; trosi praproti; trosi pri glivah / glivični trosi
- 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija; spora: bakterija se spremeni v tros
// skriti se v praprot; hoditi po praproti
♦ bot. orlova praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum; praprot črnica
- 1. knjiž. skupina treh enot, trojica: uvrščati elemente v triade; triade barv; triada rimskih božanstev
♦ filoz. dialektična triada teza, antiteza, sinteza kot osnovne stopnje razvoja; kem. triada skupina treh elementov s podobnimi kemičnimi lastnostmi in približno enakimi razlikami v atomski masi - 2. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci; trias: ostanki plazilcev iz triade
♦ bot. drevesasta resa večji sredozemski grm z bledo rožnatimi cveti, Erica arborea