Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
rastlina brez cvetov, z velikimi pernato deljenimi listi, ki raste navadno v gozdu: žeti praprot; jasa, porasla s praprotjo; hoditi med visoko praprotjo / drevesasta praprot ki ima deblo; sobna praprot primerna za gojenje v sobi / skriti se v praprot; hoditi po praproti
♦ bot. orlova praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum; praprot črnica
1. povzročati bolečine: trpljenje ga krotoviči; brezoseb. krotoviči ga v želodcu
2. s širokim pomenskim obsegom vznemirjati, mučiti: ne vem, kaj ga krotoviči; to dejstvo mu krotoviči možgane / dolgo so ga krotovičili
3. dajati čemu drugačno obliko, kot jo ima navadno: ohlapnost izraza krotoviči osnovno misel teksta / na vse načine je krotovičil dejstva
- krotovíčiti se
dobivati nenavadno, nepravilno obliko: listje se krotoviči in suši
// krčevito se zvijati: krotovičiti se od bolečine / med praprotjo se je krotovičila kača zvijajoče se premikala
● ekspr. nekaj časa se je krotovičil, potem je pa priznal se upiral, branil
♦ tekst. nit, preja se krotoviči zaradi premočnega, nepravilnega vitja se oblikuje v vozlom podobne tvorbe
več praproti, praproti: jaso je preraslo praprotje; skriti se v gostem praprotju / hodili so po praprotju po svetu, poraslem s praprotjo