Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
penúša penúše samostalnik ženskega spola [penúša]
    1. iz botanike rastlina z manjšimi belimi, rožnatimi ali vijoličastimi cvetovi v socvetju na vrhu stebla in navadno pernatimi listi; primerjaj lat. Cardamine
      1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: dlakava penuša, travniška penuša
ETIMOLOGIJA: iz ↑pena zaradi značilne slinaste pene, ki jih spomladi naredijo ličinke žuželke navadne slinarice

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bráda -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á)
1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi
2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi
3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / lov. žarg. gamsova brada gamsov čop
● pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
♦ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa
SSKJ²
kózji tudi kôzji -a -e prid. (ọ̄; ȏ)
1. nanašajoč se na koza 1: kozji bobki; kozja dlaka, koža; kozje mleko / kozje usnje / je kozji pastir / gospod s kozjo brado; ekspr. kozja steza zelo ozka, strma
2. v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, bot. kovačnik: porasel s kozjimi parkeljci
● ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on; fant je zvit kot kozji rog zelo; šalj. naučiti koga kozjih molitvic s strogostjo, kaznimi navaditi koga prav ravnati, delati; šalj. brati fantu kozje molitvice oštevati ga
♦ bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; kozja pogačica grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; obrt. kozja noga orodje z dvema ravnima, navadno v ostrem kotu stikajočima se reziloma za rezbarjenje
SSKJ²
trávniški -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na travnik: travniške rastline; travniško cvetje; njivski in travniški / travniško zemljišče / travniški sadovnjak
♦ bot. travniški kukmak užitna travniška goba z rdečkastimi ali rjavo črnimi lističi in belim mesom, Agaricus campester; travniška kadulja travniška rastlina s temno modrimi cveti v socvetju, Salvia pratensis; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; travniška latovka latovka z modro ali rjavkasto obarvanimi klaski, Poa pratensis; zool. travniška mravlja mravlja s temno liso na temno rdečem zadku, Formica pratensis; rumena travniška mravlja mravlja temno rumene ali svetlo rjave barve, ki se hrani s sokovi koreninskih uši, Lasius flavus

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
cípa -e ž
Celotno geslo Etimološki
metlíka -e ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
babkovína, f. 1) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — 2) = češmin, Tuš. (R.), (morda nam. bobkovina, C.).
Pleteršnik
cípa, f. 1) der Pieper (anthus), Jan., Frey. (F.); pos. der Wiesenpieper, die Zipplerche (a. pratensis), Ljub.; — 2) = cifa 2), Ljub.
Pleteršnik
čȋstəc 2., -tca, m. die Rossnessel (stachys), Cig., (hs.); — der Feldsalbei (salvia pratensis), C.; — prim. lat. cistus, nem. Ziest, Mik. (Et.).
Pleteršnik
dérež, m. 1) der Schinder, Mik.; — 2) die Prügelbank, C.; — 3) einer, der gerne plärrt (kdor se rad dere): oj ti grdi derež! BlKr.; — 4) der Wachtelkönig (crex pratensis), C.
Pleteršnik
dȓskəc, -əca, m. der Ampfer (rumex pratensis), Ajdovščina-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
haríš, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), Guts., Cig., C.; prim. madž. haris, istega pomena, C.
Pleteršnik
hrastír, -rja, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), Cerknica-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
hráščevəc, -vca, m. der Wiesensalbei (salvia pratensis), Kras-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
hrestáč, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), vzhŠt.-C.
Pleteršnik
hrę́stəlj, -tlja, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), C.
Pleteršnik
izjẹ̑dka, f. poljska i., der Teufelsabbiss (succisa pratensis), Medv. (Rok.), Nov.
Pleteršnik
jarníca, f. 1) = seno prve košnje, Idrija-Svet. (Rok.), Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) jȃrnica, das Rispengras (poa pratensis), Koborid-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
kadúlja, f. der Salbei, Mur., Cig., Jan.; koristna k., gebräuchlicher Salbei (salvia officinalis); travniška k., der Wiesen-Salbei (salvia pratensis), Tuš. (R.).
Pleteršnik
kȃnjəc, -njca, m. 1) der Hühnergeier (falco milvus), Cig.; — 2) = zakrivljen sekavec (nož), Livek (Goriš.)-Erj. (Torb.); das Astmesser, Tolm.; — 3) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Ben.-Erj. (Torb.).
Število zadetkov: 40