Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
izcímiti se, -cȋmim se, vb. pf. 1) hervorkeimen, Cig., Jan.; — pren. hervorgehen, sich entspinnen, Cig., Jan., nk.; iz tega se je pravda izcimila, das rief einen Rechtsstreit hervor, Cig.; — 2) auskeimen: repa, krompir se izcimi, Cig.
Pleteršnik
iztéči, -téčem, vb. pf. 1) ausfließen, ausrinnen, auslaufen; vino je črez noč izteklo iz soda; kri mu je iztekla, er hat alles Blut vergossen, Cig.; — sich ausrühren (o prosu), Cig.; — ablaufen: ura je iztekla; čas je iztekel; pravda je iztekla; i. se, fällig werden: menica se je iztekla, Cig.; — 2) i. (se), einen Ausgang nehmen; dobro mu je izteklo, C.; vse mu po sreči izteče, Cig.; ni se po godu izteklo, die Sache ist nicht nach Wunsch ausgefallen, Cig.; volitve so se dobro iztekle, C.; in Erfüllung gehen: naj se izteče prerokovanje tvoje, Jurč.
Pleteršnik
končáti, -ȃm, vb. pf. 1) beenden; pravda je bila z lepo končana, wurde gütlich beigelegt, Cig.; — k. se, enden, ein Ende nehmen; kako se je končala pravda? — 2) zugrunde richten; pijančevanje ga je končalo; — z delom se k., sich zu Tod arbeiten, Cig.; sam se je končal, er hat Hand an sich selbst gelegt; — končaj ga! dass ihn doch! M.; končana reč! eine verzweifelte, arge Sache, V.-Cig.
Pleteršnik
kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt (geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče-Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.
Pleteršnik
malóta, f. 1) die Kleinigkeit, die Lappalie, Jan., M.; die Bagatelle, geringfügige Rechtssache: pravda za maloto, DZ.; — 2) die Wenigkeit, die geringe Menge, Mur., Jan., Cig. (T.); (stsl.).
Pleteršnik
neprȃvda, f. das Unrecht, Cig., Jan., SlN., Let.; pravda je nepravda, Cig.; bridka n., Erj. (Izb. sp.).
Pleteršnik
Pleteršnik
prȃvda, f. 1) die Satzung, das Gesetz, ogr.-Valj. (Rad); v pravdah učen, Meg., Dalm.; cesarske pravde in postave, Dalm.; po mojih pravdah prav hodi, Dalm.; po rimski postavi, pravdi ali zakonu soditi, Krelj; naučim se pravd tvoje pravice, Trub.; — das Recht, Trub., Dalm., Kast.; — stara p., das alte Recht, Jarn.; deželska p., das Civilrecht, Dict.; vse mine, a pravda ostane, Dol.; po pravdi = po pravici, rokopis iz 15. stol.-Let.; — 2) das Gericht: na pravdi sedeti, zu Gericht sitzen, Dalm.; nato so ga peljali pred ves svet ali pravdo, Krelj; bes. das Berggericht (in Sachen des Weinbaues), V.-Cig.; — možje so šli v pravdo (= v sejo občinskega starejšinstva), Staro Sedlo-Erj. (Torb.); — 3) die Rechtsstreitigkeit, der Process; pravdo začeti, dobiti, izgubiti; pravdo imeti s kom; einen Process führen; p. teče, der Process ist im Gange; po pravdi, im Wege Rechtens; pravdo naprej pognati, den Rechtsweg verfolgen, Cig.; o tem se suče p., das ist der Gegenstand des Streitens, DZ.; iz pravde dejan, außer Verfolgung gesetzt, DZ.
Pleteršnik
sprȃva, f. 1) der Vergleich, ein gütliches Abkommen, die Versöhnung, die Sühne; boljša je kratka sprava nego dolga pravda; spravo delati, Meg.; spravo piti, den Ausgleichstrunk trinken, Dol.; — 2) das Zeug, das Geräth; ribiška s., Dict.; lovska s., Cig.; kuhinjska s., C.; bojna, vojaška s., Cig., C.; hišna s., die Hauseinrichtung, ogr.-C.; — 3) kraj, kjer se kaj spravlja: = žep, Dol.; — = mehur, napolnjen sala, ki rabi v mažo ali tudi obelo, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 4) das Lab, Štrek.
Pleteršnik
téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.-Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče (schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko (werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče (geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem (nam. v o. l.), Podkrnci-Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc-Štrek. [Let.].
Pleteršnik
trdnóba, f. die Festigkeit, Cig., Jan., M., Levst. (Cest.); pravica ino pravda je tvojega stola trdnoba, Dalm.; Gospod je trdnoba v času nadloge, Dalm.
Pleteršnik
zaglávən, -vna, adj. (kjer gre za glavo), Blut-, peinlich, Cig., Jan.; zaglavna pravda, ein peinlicher Process, zaglȃvni sodnik, der Blutrichter, Cig.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
da vez.
1. da: kako dabi ſzám Farar FT 1715, 4; po ſteroi da mocſni poſztánete TF 1715, 8; nego da naz poterdi TF 1715, 28; da vrág nikakse moucsi ABC 1725, A5b; kako dabi ſze vám SM 1747, 30; pomágajmo, da ſze vſza nyegova obdr'zijo KŠ 1754, 59; Da je pa dühovna KŠ 1771, 437; da szo sze na nyé tou'sile KOJ 1845, 3; bom na tom, da bom csteti znao KAJ 1870, 6
2. ko: ráj bi drügacs csinio, da právda ne bi bila KŠ 1771, 437; Etak da bi pſenicza lipou zácsala ráſzti, ſzkáze ſze i etakouko KŠ 1771, 434; Edenkrát, da bi domou sli KM 1790, 66; Da ti praviczo szpoznas TA 1848, 9; zabérati i da je to oprávleni AI 1876, kaz. br. 2; ne vüpo, da znao ka AI 1875, kaz. br. 9; Zmiſzli da ſzi cslovik ſztvoji grejhov SŠ 1796, 62
1. da: kako dabi ſzám Farar FT 1715, 4; po ſteroi da mocſni poſztánete TF 1715, 8; nego da naz poterdi TF 1715, 28; da vrág nikakse moucsi ABC 1725, A5b; kako dabi ſze vám SM 1747, 30; pomágajmo, da ſze vſza nyegova obdr'zijo KŠ 1754, 59; Da je pa dühovna KŠ 1771, 437; da szo sze na nyé tou'sile KOJ 1845, 3; bom na tom, da bom csteti znao KAJ 1870, 6
2. ko: ráj bi drügacs csinio, da právda ne bi bila KŠ 1771, 437; Etak da bi pſenicza lipou zácsala ráſzti, ſzkáze ſze i etakouko KŠ 1771, 434; Edenkrát, da bi domou sli KM 1790, 66; Da ti praviczo szpoznas TA 1848, 9; zabérati i da je to oprávleni AI 1876, kaz. br. 2; ne vüpo, da znao ka AI 1875, kaz. br. 9; Zmiſzli da ſzi cslovik ſztvoji grejhov SŠ 1796, 62
Prekmurski
dogotòviti -im dov. dokončati, narediti: edna dr'sina poſzebi ne more zacséti, ali dogotoviti KM 1790, 88; sze pacsijo caszara novi oblek dogotoviti AI 1875, br. 1, 7; Gda je dogotovo to piszmo AI 1875, br. 2, 7; ſzo jo ſzrecsno dogotovili KM 1796, 82
dogotòviti se -im se dokončati se, narediti se: sze vogrski Bábel nemore dogotoviti KOJ 1833, V; Ablativus sze vszigdár z-káksim zaposztavkom dogotovi KOJ 1833, 129; kak právda sze dogotovi AI 1875, kaz. br. 3; testament sze dogotovi AIP 1876, br. 3, 2; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, kaz. br. 2
dogotòveni tudi dogotòvleni -a -o dokončan, narejen: stük je dogotoven AI 1875, br. 1, 8; nego z-ete dogotoviten oblêk AI 1875, br. 1, 6; je v-Bécsi takáj i dogotovleni KOJ 1848, 87
dogotòviti se -im se dokončati se, narediti se: sze vogrski Bábel nemore dogotoviti KOJ 1833, V; Ablativus sze vszigdár z-káksim zaposztavkom dogotovi KOJ 1833, 129; kak právda sze dogotovi AI 1875, kaz. br. 3; testament sze dogotovi AIP 1876, br. 3, 2; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, kaz. br. 2
dogotòveni tudi dogotòvleni -a -o dokončan, narejen: stük je dogotoven AI 1875, br. 1, 8; nego z-ete dogotoviten oblêk AI 1875, br. 1, 6; je v-Bécsi takáj i dogotovleni KOJ 1848, 87
Prekmurski
dòlispràviti -ávim dov.
1. uničiti: szi je prizadejvao vöro katolicsanszko po vogerszkom doliszpraviti KOJ 1848, 92; krtsánsztvo doli, indasnye pogansztvo pa nazájszprávi KOJ 1848, 17
2. odpraviti: naj sze dohána szamoodávanye doliszprávi AIP 1876, br. 3, 1; tudi je Sz. meso doliszpravo KOJ 1845, 68; mosztovine je ali czelou doli szpravo KOJ 1848, 19; na grob kri's vtikati szo doliszpravili KOJ (1914), 147
dòlisprávleni -a -o odpravljen: Te je tá právda doliszprávlena AIP 1876, br. 7, 1; oszkrbleni z-doliszprávlenih Jezuitov premo'senya KOJ 1848, 112
1. uničiti: szi je prizadejvao vöro katolicsanszko po vogerszkom doliszpraviti KOJ 1848, 92; krtsánsztvo doli, indasnye pogansztvo pa nazájszprávi KOJ 1848, 17
2. odpraviti: naj sze dohána szamoodávanye doliszprávi AIP 1876, br. 3, 1; tudi je Sz. meso doliszpravo KOJ 1845, 68; mosztovine je ali czelou doli szpravo KOJ 1848, 19; na grob kri's vtikati szo doliszpravili KOJ (1914), 147
dòlisprávleni -a -o odpravljen: Te je tá právda doliszprávlena AIP 1876, br. 7, 1; oszkrbleni z-doliszprávlenih Jezuitov premo'senya KOJ 1848, 112
Prekmurski
dòli zbrísanje ~ -a s zbrisanje, uničenje: vcsinyena právda ne zaprávi na doli zbriſzanye obecsanyá KŠ 1771, 562
Prekmurski
dostájati se -am se nedov.
1. spodobiti se: ako i mi ſzvéto, kako ſze ſzinouv Boſi doſztája, pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; vu Goſzpodni, kak ſze doſztája ſzvéczov KŠ 1771, 424; hodite tak, kak ſze doſztája pozványa, ſzkim ſzte pozváni KŠ 1771, 580; ár ſze tak doſztája náj ſzpuniti v vſzo praviczo KŠ 1771, 10
2. pripadati: ocsa, dáj mi vö táo blága, ki ſze mené doſztája KŠ 1771, 222; Po praviczi bi sze králesztvo dosztájalo Vazula KOJ 1848, 14; naj ne obhodi nakráci v-tom, ka ga po pravici dosztája AIP 1876, br. 5, 2
3. tikati se, zadevati: na Oczo, koga ſze doſztája a) Sztvorjeinye SM 1747, 34; Tebé ſze ſzamoga doſztája poſtenyé KŠ 1754, 225; Ka ſze doſztája meſzta i vrejmena, gde i gda je tou vpiſzmo djáo KŠ 1771, 765; Tak, da, ka ſze mené doſztája, ſzam gotov nazviſcsávati Evangeyeliom KŠ 1771, 448; Jeli ſze doſztája i drügi ſtrta zapouvid KMK 1780, 42; právda ſze mené ne doſztája KM 1790, 90; Ka sze dosztája znati od Participiuma KOJ 1833, 104
dostajajóuči -a -e pripadajoč: stero drügimi országami navküpdosztájajôcsa dugoványa vözravna AI 1875, kaz. br. 2; vojszke, zvönesnye i eta dosztájajôcsi pênez szo vöpovédani AI 1875, br. 1, 1
1. spodobiti se: ako i mi ſzvéto, kako ſze ſzinouv Boſi doſztája, pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; vu Goſzpodni, kak ſze doſztája ſzvéczov KŠ 1771, 424; hodite tak, kak ſze doſztája pozványa, ſzkim ſzte pozváni KŠ 1771, 580; ár ſze tak doſztája náj ſzpuniti v vſzo praviczo KŠ 1771, 10
2. pripadati: ocsa, dáj mi vö táo blága, ki ſze mené doſztája KŠ 1771, 222; Po praviczi bi sze králesztvo dosztájalo Vazula KOJ 1848, 14; naj ne obhodi nakráci v-tom, ka ga po pravici dosztája AIP 1876, br. 5, 2
3. tikati se, zadevati: na Oczo, koga ſze doſztája a) Sztvorjeinye SM 1747, 34; Tebé ſze ſzamoga doſztája poſtenyé KŠ 1754, 225; Ka ſze doſztája meſzta i vrejmena, gde i gda je tou vpiſzmo djáo KŠ 1771, 765; Tak, da, ka ſze mené doſztája, ſzam gotov nazviſcsávati Evangeyeliom KŠ 1771, 448; Jeli ſze doſztája i drügi ſtrta zapouvid KMK 1780, 42; právda ſze mené ne doſztája KM 1790, 90; Ka sze dosztája znati od Participiuma KOJ 1833, 104
dostajajóuči -a -e pripadajoč: stero drügimi országami navküpdosztájajôcsa dugoványa vözravna AI 1875, kaz. br. 2; vojszke, zvönesnye i eta dosztájajôcsi pênez szo vöpovédani AI 1875, br. 1, 1
Prekmurski
dvá dvéi dvéi glav. štev.
1. dva a) v samostalniški rabi: Petrova dvá KŠ 1754, 3; ſzta dvá bilá KŠ 1771, 259; ſzta li dvej bilej KŠ 1754, 185; Dvej KMS 1780, B3; Sz. Düjh pa od oboj dvöj ſzhája KŠ 1754, 92; ſteroga ſcséte zdvöj naj vám piſztim KŠ 1771, 94; eden eti dvöj KŠ 1771, 267; csiſztoucsa, i dvöj jedinſztvo BKM 1789, 265; Dvá naime TF 1715, 26; kákſiva ſzem jaſz li dvá moje dni vido KŠ 1754, 3b; zácsao je je posilati po dvá dvá KŠ 1771, 118; Gucsi zdvöma od ſzvojega naſzledüvanya KŠ 1771, 24; Kriſztus lepou gucſi zdvöma BKM 1789, 94; geto sze korén z-dvöma ednákima vküpglaszniki dokoncsa KOJ 1833, 82; Dvej bodeta mlele KŠ 1771, 82; edno milo idi 'znyim dvej KŠ 1771, 17 b) v prilastkovi rabi: Dvá sztarejsiva Átilova sziná KOJ 1848, 5; escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; kaj je dvá czloveka ſzveduſztvo iſztinſko KŠ 1754, 292; dvê-kotrig AIN 1876, 7; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlu'ziti KŠ 1771, 19; Na dvá tála ſze razdeljávajo TF 1715, 26; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Ka ſze zapovidáva po dvöj ſzlejdnyi zapovidaj KMK 1780, 45; dvej nogej majoucsi KŠ 1754, 146; od dvej lejt KŠ 1771, 8; Za dvej leti KOJ 1848, 4; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74; Od polklaftra méter szkoro z-dvöma pálecoma dugsi AI 1875, kaz. br.; szamo v-etima dvöma meszta toliko sze pôva AI 1875, kaz. br. 8; vu steroi ſzta dvei Naturi SM 1747, 34; dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla pravda KŠ 1771, 75
2. izraža približnost: vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk KŠ 1754, 195; naj vu dvá, ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji KŠ 1771, 59
1. dva a) v samostalniški rabi: Petrova dvá KŠ 1754, 3; ſzta dvá bilá KŠ 1771, 259; ſzta li dvej bilej KŠ 1754, 185; Dvej KMS 1780, B3; Sz. Düjh pa od oboj dvöj ſzhája KŠ 1754, 92; ſteroga ſcséte zdvöj naj vám piſztim KŠ 1771, 94; eden eti dvöj KŠ 1771, 267; csiſztoucsa, i dvöj jedinſztvo BKM 1789, 265; Dvá naime TF 1715, 26; kákſiva ſzem jaſz li dvá moje dni vido KŠ 1754, 3b; zácsao je je posilati po dvá dvá KŠ 1771, 118; Gucsi zdvöma od ſzvojega naſzledüvanya KŠ 1771, 24; Kriſztus lepou gucſi zdvöma BKM 1789, 94; geto sze korén z-dvöma ednákima vküpglaszniki dokoncsa KOJ 1833, 82; Dvej bodeta mlele KŠ 1771, 82; edno milo idi 'znyim dvej KŠ 1771, 17 b) v prilastkovi rabi: Dvá sztarejsiva Átilova sziná KOJ 1848, 5; escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; kaj je dvá czloveka ſzveduſztvo iſztinſko KŠ 1754, 292; dvê-kotrig AIN 1876, 7; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlu'ziti KŠ 1771, 19; Na dvá tála ſze razdeljávajo TF 1715, 26; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Ka ſze zapovidáva po dvöj ſzlejdnyi zapovidaj KMK 1780, 45; dvej nogej majoucsi KŠ 1754, 146; od dvej lejt KŠ 1771, 8; Za dvej leti KOJ 1848, 4; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74; Od polklaftra méter szkoro z-dvöma pálecoma dugsi AI 1875, kaz. br.; szamo v-etima dvöma meszta toliko sze pôva AI 1875, kaz. br. 8; vu steroi ſzta dvei Naturi SM 1747, 34; dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla pravda KŠ 1771, 75
2. izraža približnost: vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk KŠ 1754, 195; naj vu dvá, ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji KŠ 1771, 59
Prekmurski
ète èta ète kaz. zaim. ta: Ar ete pehár je Nouvi Teſtamentom TF 1715, 44; kai bi ſze ete kris nad menom odviſse posméhcsal SM 1747, 56; Ete ſzvejt ſze preobrné KŠ 1754, 273; Ete nyegov ſzin SIZ 1807, 4; Liki ete dén sze nyej AI 1875, kaz. br. 7; ár reics eta za váz TF 1715, 45; ino eto je kerv moja TF 1715, 40; bojdi eto moje ráno hválo dávanye KŠ 1754, 223; Eto je te Zákon SM 1747, 18; pod zapelávanyem etoga ſzveita SM 1747, 52; Radoſzt zetoga májo KŠ 1754, 220; Zrok ete ſzlepoſzti TF 1715, 4; nikam zete pouti doli ne zavdário KŠ 1754, 143; Trucz boidi etomi ſzveiti SM 1747, 74; meni i etomi ſzvejti 'zivo KŠ 1754, 240; priſzpodobna ketoj KŠ 1771, 75; na ſzoudbo prouti etomi národi KŠ 1771, 41; etomi je vrêmen priteklo BJ 1886, 4; da mené ete bláseni dén TF 1715, 45; i pio ete Goſzpodnov pehár KŠ 1754, 208; dai mi eto drágo Priloſenye SM 1747, 52; je Boug eto ſzvojo ſzkrb KŠ 1771, A5a; i vu etoi máloi kniſiczi TF 1715, 48; na etoi zemli, ABC 1725, A4a; Obſztoji vetoj jakoſzti KŠ 1754, 273; po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; etoj velikoj nevóli BJ 1886, 3; i po etom ſitki TF 1715, 23; oni ſzo vu etom bláſenom ſztáli SM 1747, 50; na etom ſzvejti vec táksega pretrpo KŠ 1754, 10a; Po etom známo, ka KŠ 1754, 84; v-etom Katekizmuſſi KMK 1780, A2; Po etom je odébrao Goſzpoud KŠ 1771, 202; v-etom lôgi AI 1875, kaz. br. 7; zetim leipim opominanyem TF 1715, 36; ſze lejhko zetim veſzelijo KŠ 1754, 218; z-etim pred postuvane scsitele sztopi AI 1875, kaz. br. 8; Pred etim smo se domá zmenjali BJ 1886, 3; Zetov nocsjouv tá prejde, nad etov prigodbov KOJ 1848, 7; z-etov tühnov prosnyov AI 1875, kaz. br. 7; etiva dvá ſziná KŠ 1771, 66; Etiva szta delala TA 1848, 86; ſzta ſze etivi oſzobi polübile SIZ 1807, 4; Etivi soli zdaj prázno sztojita AIP 1876, br. 1, 2; ka od etiva sztrána AI 1875, kaz. br. 2; Etima hisnikoma SIZ 1807, 6; Pri etima AI 1875, br. 2, 6; Vu etivi dvej zapouvidaj KŠ 1771, 75; szamo v-etima dvöma meszta AI 1875, kaz. br. 8; I odido eti na moko vekivecsno KŠ 1754, 141; Naj bodo ricsih ete KŠ 1754, 54; zá ete moucsi delajo KŠ 1771, 47; vſza eta pokolejnya KŠ 1771, 5; od etih vſzeih ſzküſávani TF 1715, 30; Delai od etih mau SM 1747, 49; zvün eti jeſzo KŠ 1754, 3; ſtámpanye eti máli kni'zicz KŠ 1754, 3a; kak edno zetih KŠ 1771, 20; Eti dvanájſzet je poſzlao KŠ 1771, 31; Vidimo eti vraj'so jálnoſzt KM 1796, 7; ſcsés zeti pejſzen ſtero popejvati BKM 1789, 6b; Poszlavcov, z-eti je 197, ki szo AI 1875, kaz. br. 3; ſteri pak etim recſem ne vörje TF 1715, 45; kak etim prisavczom KOJ 1848, 10; ino etetvoje dobre dári TF 1715, 47; ete lidé pocslovecsiti AI 1875, kaz. br. 3; uu etih recſeh ſztoy vſza právda TF 1715, 18; po etih dnévi SM 1747, 18; po eti ricséjh KŠ 1754, 206; Po eti je pa proſzo Pilátuſa KŠ 1771, 331; nad vſzejmi etimi KŠ 1754, 136; zetimi ricsmi KŠ 1771, 261; zetimi knigami BKM 1789, 8b; tak z-etimi ſzamomi Bogi BRM 1823, IV; sze podsztava z-etimi ponácsisnyami AI 1875, kaz. br. 2
ète èta ète sam. to: Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Na eto Sztarissina pita SIZ 1807, 5; Zetoga ſzem gvuſen KŠ 1754, 113; kaibiſze eta vſza naſſemi blisnyemi obdersala TF 1715, 17; i eta vſa ſze vám privr'zejo KŠ 1771, 20; Odkud ſzo záto etomi eta vſza KŠ 1771, 47; Ako gli eta vidijo ſze teska BKM 1789, 7; kaj vſza eta zadobi SM 1747, 41; Ka ſzmo mi nyemi za eta du'zni KŠ 1754, 109; ki bode eta ſteo KŠ 1771, A2a; dáj nam vſza eta BKM 1789, 52; gde ſzte ſze návcsili vſza eta KM 1790, 22; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; záto, ka je eta vcsino TA 1848, 18; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9
ète èta ète sam. to: Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Na eto Sztarissina pita SIZ 1807, 5; Zetoga ſzem gvuſen KŠ 1754, 113; kaibiſze eta vſza naſſemi blisnyemi obdersala TF 1715, 17; i eta vſa ſze vám privr'zejo KŠ 1771, 20; Odkud ſzo záto etomi eta vſza KŠ 1771, 47; Ako gli eta vidijo ſze teska BKM 1789, 7; kaj vſza eta zadobi SM 1747, 41; Ka ſzmo mi nyemi za eta du'zni KŠ 1754, 109; ki bode eta ſteo KŠ 1771, A2a; dáj nam vſza eta BKM 1789, 52; gde ſzte ſze návcsili vſza eta KM 1790, 22; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; záto, ka je eta vcsino TA 1848, 18; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 127
Dostopnost