Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
kam2 prisl., F10, aliorsum, kam drugam; aliquo, kei kam; aliquorsum, kam na enu meiſtu; aliubi, kam drugam; ferre se aliquo, kam raiṡhati; illuvies, enu meiſtu kam ſe ſtejkajo vſe neſnage; lama, -ae, ena jama kam ſe voda ṡbira, luṡha; proluvies, -ei, meiſtu kam ſe vſe neſnage ſteikajo, pomye; quovis, kamer hozhe, kam hozheṡ; sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi
Vorenc
kdor zaim., F2, sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi; spasticus, -a, -um, kerzhu podverṡhen, komur ſo te ṡhyle ṡadergneîene; prim. kdo 
Pleteršnik
končáti, -ȃm, vb. pf. 1) beenden; pravda je bila z lepo končana, wurde gütlich beigelegt, Cig.; — k. se, enden, ein Ende nehmen; kako se je končala pravda? — 2) zugrunde richten; pijančevanje ga je končalo; — z delom se k., sich zu Tod arbeiten, Cig.; sam se je končal, er hat Hand an sich selbst gelegt; — končaj ga! dass ihn doch! M.; končana reč! eine verzweifelte, arge Sache, V.-Cig.
Pravo
konéksna právda -e -e ž
Celotno geslo Frazemi
kòš Frazemi s sestavino kòš:
bíti čésa na kôše, bíti za v kòš, dajáti v ísti kòš, dáti kóga pod kòš, dáti kóga v kòš, dáti v ísti kòš, končáti v kôšu, metánje v ísti kòš, metáti kàj v kòš, metáti kóga/kàj v ísti kòš, metáti vsè v èn kòš, ne bíti [šè] za v kòš, nedólžen kot Láhov kòš, rómati v kòš, správiti v ísti kòš, tó ne gré v kòš kómu, vréči kàj v kòš, vréči kóga/kàj v ísti kòš, vréči vsè v èn kòš
Pleteršnik
kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt (geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče-Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.
Vorenc
kreg m, F9, adjurgium, -gÿ, krég, ardria; contentio, arvanîe, krég, ardria, prepiranîe; diſsensio, ṡuparnoſt, ardria, ẛmiſhnîava, neṡloshnoſt, kreig, neṡglihanîe, neṡkladnoſt; exprobratio, ozhitovanîe, krég, ſponaſhanîe; jurgium, kreig, ardria, ṡvada; lis, litis, litigium, pravda, kreig; objurgatoria epistola, lyſt poln kréga; pacatus, -a, -um, tyh, myrán, pokojen, pres kréga; rixa, -ae, ardria, krég, ṡdraṡhba, prepiranîe
Vorenc
kregati se nedov., F18, adjurgare, ſe krégati, h'kréganîu pomagati, mozhnú ſe s'beſſédo ſvariti ali krégati; affere, s'enim ſe krégati, jokati, yhtati; altercor, -ari, ſe krégati, prerivati, eden druẛiga s'beſſédo jesiti; contendere, ſe krégati, arvati, prepirati; contraversiosus, kateri ſe rad kréga; disceptare, s'beſſédo ſe prepirati, kregati, pregovarjati, pravdati; expostulare, ſe toṡhiti, krégati, ardrati, nagajati, ozhitati; jurgare, ſe kreigati, ardrati; jurgiosus, -a, -um, kateri ſe rad ardrá, inu kréga; litigator, eden kateri ſe pravda, kréga; litigiosus, -a, -um, pravdliu, kateri le [ſe] rad pravda, inu kréga; litigo, -re, ſe pravdati, krégati; non contendere, ſe ne kreigati; obvagire, ſe krégati, ali jokati, kakòr enu mladu déte; rixari, ſe krégati, ardrati, prepirati; rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga; vitigilator, kateri ſe rad rová, inu kreiga
Prekmurski
krivoprisegávec -vca m krivoprisežnik: kaj je pravicsnomi právda nej polo'zena, nego krivopriſzégávczom KŠ 1771, 634
Prekmurski
lüdikrádec -dca m tat, ropar: ka je pravicsnomi právda nej polo'zena, nego lüdikrádczom KŠ 1771, 634
Prekmurski
lüdimòrec in lüdemòrec -rca m ubijalec, morilec: Lüdomorecz KMS 1780, A2b; Vrág je lüdomorecz bio KŠ 1754, 95; On je lüdomorecz bio KŠ 1771, 294; Eden lüdimorec AIP 1876, br. 11, 7; liki ſzi ſze ſzmilüvao necsiſztomi lüdo-morczi KŠ 1754, 232; i pogübo je lüdomorcze one KŠ 1771, 72; je právda nej polo'zena, nego lüdomorczom KŠ 1771, 634
Pleteršnik
malóta, f. 1) die Kleinigkeit, die Lappalie, Jan., M.; die Bagatelle, geringfügige Rechtssache: pravda za maloto, DZ.; — 2) die Wenigkeit, die geringe Menge, Mur., Jan., Cig. (T.); (stsl.).
Prekmurski
materbùjec -jca m ubijalec matere: je pravicsnomi právda nej polo'zena, nego materobujczom KŠ 1771, 634
Pravo
maternitétna právda -e -e ž
Vorenc
mesten prid., F23, acta curiae, méſtni protokól; album Civitatis, méſtne buque; jus civile, méſtna pravda, deṡhelṡka, ali ceſſarṡka pravda; magistratus, -us, méſtna goſpoiṡka, méſtni Goſpudje; stator, -oris, berizh, méſtni hlapiz; syndicus, -ci, méſtni ſhribar, v'enih deṡhelah pak méſtni Rihtar; urbanus, -a, -um, méſtni, perludin, priaṡniu
Prekmurski
metàti mèčem nedov.
1. metati, povzročati premikanje kakega predmeta: vido je Simona i Andráſa ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104; ſzo pa vejje ſzekali zdrevja, i metali ſzo je na pout KŠ 1771, 137; i ona, ſtera ſzo notri metali je on noſzo KŠ 1771, 307; da bi vido, kakda bi lüſztvo metalo pejneze vu to ladiczo KŠ 1771, 142; pren. válovje je pa metalo vu ládjo KŠ 1771, 114; Saulus metao je je vu temniczo KŠ 1771, 364
2. dajati: Nisce pa ne mecse nouvoga ſzüknya záplato na ſztári gvant KŠ 1771, 29; konyom vüzde vcsobe mecsemo KŠ 1771, 750; niti ne mecsete d'zünd'ze vaſe pred ſzvinyé KŠ 1771, 21
3. v zvezah: vö metati izganjati: ete mecse vö vragé KŠ 1771, 39; Vragé mecſe zBo'zim prſztom BKM 1789, 55; mecsem vö vragé, ſzinovje vaſi pokom je bodo metali BKM 1789, 39;
na oči metati očitati: tákſe grejhe nescse nám na oucsſi metati BKM 1789, 442; teda je zácsao na oucsi metati tiſztim mejſztam BKM 1789, 36; i na oucsi nyim je metao nyihovo nevernoſzt BKM 1789, 155;
menčo metati sumiti: Csi na nyega mencso mecsemo KŠ 1754, 54; Csi rad mencso mecses BRM 1823, 383
4. polagati, izročati: Pod tvo perout mecsem jaſz moje vüpanye BKM 1789, 310; Ár právda vſze grejsne Mecse pod oblaſzt ſzmrti BKM 1789, 96; nej, ka bi pá fundamentum metali pokoure KŠ 1771, 679; Ti te zmo'sne k-zemli mecses 's-nyihova üroka SŠ 1796, 127
5. govoriti, očitati: kákse ricsi ſzo tou, ſtere prouti edendrügomi mecseta hodécsa KŠ 1771, 255
6. prizadevati si: Oh! jejſztvina csrvouv, zakaj ſze tak mecses BKM 1789, 418, SŠ 1796, 88
7. bruhati: Hányni; metati KOJ 1833, 159
metàti se mèčem se metati se, boriti se: Birkózni; metati sze KOJ 1833, 152
metajóuči -a -e metajoč: dvá brata, metajoucsiva vlák vu mourje KŠ 1771, 12; razdejlili ſzo ſzi gvant nyegov metajoucsi ſors na nyega KŠ 1771, 95
Prekmurski
Mòjžeš tudi Móžeš -a m
1. Mojzes: Moy'zes ſze ſzpomina ſzobote KŠ 1754, 26; on dár, ſteroga je zapovedao Moj'zes KŠ 1771, 34; je Moy'zesi vö zgláſzo KŠ 1754, 7; po ſzvojem priétnom ſzlugi Moyſeſſi TF 1715, 12; Právda je po Moy'zeſi dána KŠ 1754, 5; vſzi ſzo po Moj'zeſi krſztseni KŠ 1771, 508; je Mo'zes peſzen napravo BKM 1789, 5
2. Mojzesove knjige: Kako tou ſzvedoci Mó'se'sa prvi táo SIZ 1807, 34
Pravo
mótenjska právda -e -e ž
Vorenc
naprejhod m, proceſsus, -us, pravda, napreihod, naprei hojenîe
Prekmurski
narájati -am nedov. rojevati: narája Szád te zemle 'zirovne BRM 1823, 124; pren. Viſſe toga právda narája grejh KŠ 1771, 437
narájati se -am se
1. množiti se, ploditi se: Narájajte ſze, ino rodite BRM 1823, 418; narájajte ſze SIZ 1807, 7; navküpe sze tam bodo narájali TA 1848, 71; vidévsi, ka ſze je 'ſidovſztvo mocsno narájalo KM 1796, 32; naj bi ſze lidjé narájali SIZ 1807, 8
2. nastajati, pojavljati se: miloſcsa i mér ſze narájaj med vami KŠ 1771, 703; Szlaboſzt ſze vmeni narája BKM 1789, 415; Szlaboſzt ſze vmeni narája SŠ 1796, 145; Gmajne .. i narájale ſzo ſze vſzáki dén KŠ 1771, 391; Narájo de ſze nyegov dár BKM 1789, 429; Narájo de ſze nyegov dár SŠ 1796, 159; Szmilenoſzt ſze naj vám narája KŠ 1771, 758; Szkazlivoſzt naj ſze ne narája BKM 1789, 398; Naj ſze cseſzti narája práva pobo'znoſzt BRM 1823, 315; naj bi ſze narájao národ cslovecsánſzki SIZ 1807, 8
Število zadetkov: 189