Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
nèokòren -rna -o prid. nepokoren: preobrnyeno i neokorno volo pa Kriſztuſevoj vouli podvr'ze KŠ 1754, 127; Ár lidjé bodo roditelom neokorni KŠ 1771, 650; gda ocſiveſzne neokorne grejsnike vö vr'zejo KŠ 1754, 194; naj obrné neokorne kpametnoſzti ti pravicsni KŠ 1771, 162
nèokòrni -a -o sam. nepokorni: kaj je pravicsnomi právda nej polo'zena, nego neokornim KŠ 1771, 634
Prekmurski
nèpobòžen -žna -o prid. nepobožen: nepobo'sen soulszki pojbár KM 1790, 54; krivo vcsenyé i nepobo'zni 'zitek odvrácsajo KŠ 1754, 217; Ár ſzo notri ſzplezili nikſi lidjé nepobo'zni KŠ 1771, 758; Sto je bio náj necsamurnejſi med nepobo'snimi Králmi KM 1796, 69; dare z szvojimi nepobo'snimi rokámi dolipobravsi KOJ 1914, 121
nèpobòžni -a -o sam. nepobožni: ne veſzelimſze vſzmerti toga nepobo'znoga KŠ 1754, 193; Tomi nepobo'znomi právi Boug KŠ 1754, 17; nego da ſze povrné te nepobo'zni KŠ 1754, 193; te nepobo'zni i grejsnik ſze ſzká'ze KŠ 1771, 712; je pravicsnomi právda nej polo'zena, nego nepobo'znim i grejsnikom KŠ 1771, 634; vörje pa onomi, ki pravicsnoga csini toga nepobo'znoga KŠ 1771, 455; tim nepobo'znim ſze pa dopádne KŠ 1754, 73
Pleteršnik
neprȃvda, f. das Unrecht, Cig., Jan., SlN., Let.; pravda je nepravda, Cig.; bridka n., Erj. (Izb. sp.).
Prekmurski
nèprávdeni -a -o prid. nepravičen, krivičen: nej právdeni vogerszki Kráo, ár je on vu neprávdenom szpráviscsi odebráni KOJ 1848, 7; sze je szvojih nemskih pravicz der'sao prouti nyegovim nepravdenim trjanyom KOJ 1914, 114
nèprávdeni -a -o sam. nepravični, krivični: I teda ſze vö vjávi te nepravdeni KŠ 1771, 628; Znajoucsi tou, ka je pravicsnomi právda nej polo'zena, nego nepravdenim KŠ 1771, 634; I ſzpunilo ſze je piſzmo, ſtero veli: i znepravdenimi je zracsúnani KŠ 1771, 153
Prekmurski
nìčesten -tna -o prid. ničev, ničvreden: ki prijátela v-neszrecsi osztávi, nicsesztni cslovek je KAJ 1870, 95; Ár nicsesztna je pobo'znoszt moja, csi nyê vrêdnoszt zvága právda tvoja KAJ 1848, 153; Csi je gli nicsesztno Vüszt mrtelni szpêvanye KAJ 1848, 28; Kak nicsesztni szo vszi lüdjé TA 1848, 32
Celotno geslo eSSKJ
níčnostni níčnostna níčnostno pridevnik [níčnostni] ETIMOLOGIJA: ↑ničnost
Prekmurski
nòtri pripelanjé ~ -á s uvod, uvajanje: Ár je nikaj nej popolnoga vcsinila právda, nego je notri pripelanjé bougſega vüpanya KŠ 1771, 682
Prekmurski
nòtri príti ~ prídem dov. priti v kaj: notri ſzam priſao vu tvojo hi'zo KŠ 1771, 457; pren. liki je po ednom csloveki grejh vu ſzvejt notri priſao KŠ 1771, 457; Právda je pa pouleg toga notri prisla KŠ 1771, 458
Pravopis
novočŕkarski -a -o (ȓ) jezikosl. ~a pravda
Prekmurski
oblást -i ž
1. moč nad kom, čim: Vſze, kai je od Boga porodjeno, i vöra naſsa je to premáganye, obláſzt, ſtera te ſzveit premága SM 1747, 28; ár je nyemi vſza obláſzt dána KŠ 1754, 149; dána mi je vſza obláſzt na nébi i na zemli KŠ 1771, 99; Gde je tvoj Düh, tam je obláſzt BKM 1789, 125; Kak velika obláſzt je bila potrejbna k-tomi KM 1796, 4; da Te pekléni Vrág nikákſe obláſzti nad menom nai ne vzeme TF 1715, 47; Nedai tomu Satanu oblaſzti nad nyim vzéti SM 1747, 63; da ni vrág .. nebodo nad nami nikakse obláſzti vzéti KŠ 1754, 224; Ár nega obláſzti, nego od Bogá KŠ 1771, 477; Ne dáj ni edne nad nami oblászti, Vraj'soj jákoszti KM 1783, 279; Ár 'ze poglavnik ſzvejta Nikaj oblászti nejma BKM 1789, 11; vszáka právda i od nájvisesnye oblászti od kralá potrdnyena AI 1875, kaz. br. 2; Naj znána bode zdaj poglavárſztvi i obláſzti vu nebeſzki prebivaliſcsaj KŠ 1771, 578; da tvoio obláſzt povſzud gláſzim SM 1747, 57; dáo je nyim obláſzt KŠ 1754, 137; gda na nikoj ſzprávi vſzo obláſzt KŠ 1771, 522; Odvzemi obláſzt vraj'zo BKM 1789, 8; ali Boug i ono lüſztvo pod vaſso obláſzt vr'se KM 1796, 45; i rimszkoga Czaszara pod szvojo oblászt zmetali KOJ 1848, 6; ár je vu obláſzti bila rejcs nyegova KŠ 1771, 177; Ár, csi bom ſze hválo znaſov obláſztyov KŠ 1771, 545; Ár pod mo'zá obláſztyom bodoucsa 'zena KŠ 1771, 461; i pod obláſztyom ſzvojega mo'sá 'ſivé KM 1796, 7; i podvr'zeni ſzo nyemi angyelje i obláſzti KŠ 1771, 710; Po ſterom i oblászti ſze bojijo KM 1783, 11; Szo prouti obláſzti vraj'ze BKM 1789, 56
2. vladarska ali državna oblast: Ocsa je pa vzéo mosnyô i pred oblászt jo je neszao KAJ 1870, 126; je zapovedao Auguſtus Czaſzar, naj bi vſzáki, pod nyegovo obláſztjov, bodoucsi cslovik KM 1796, 87; i ſtere obláſzti jeſzo, od Bogá ſzo poſztávlene KŠ 1754, 34; Visne oblászti KAJ 1870, VII; Vſzáka düſa obláſztim viſesnyim podlo'zna bojdi KŠ 1754, 34; Vſzáka düſa obláſztam podlo'zna bojdi KŠ 1771, 477; naj poglavníkom i obláſztom podlo'zni bodo KŠ 1771, 660; Gda bodo pa váſz pelali pred vládnike i pred obláſzti KŠ 1771, 211
Pravo
očétovska právda -e -e ž
SSKJ²
očétovski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na oče 1: to je njegova očetovska dolžnost; očetovska ljubezen, skrb; zlorabljati očetovsko oblast / je zelo očetovski / sosedu je dal očetovski nasvet / očetovski prednik prednik po očetu
♦ pravn. očetovska pravda pravda za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva; soc. očetovsko pravo dejstvo, da se določa sorodstvo samo po očetu
    očétovsko prisl.:
    očetovsko opominjati; po očetovsko skrbeti za koga; biti očetovsko dober
Celotno geslo Etimološki
opravíčiti -ȋčim dov.
Prekmurski
oslàbiti -im dov. oslabiti: da nepozábis tvojega Bogá i naj düsa neoszlabi KOJ 1845, 48; Ali Goſzpoud ga je ſteo zmo'zd'ziti i oſzlabiti KŠ 1771, 815
oslàbiti se -im se oslabiti se: gda on jeretinſztvo i ſzrditoſzt tejla delo zové. I veli, ka ſze tejli právda oſzlábi KŠ 1771, 446
oslàbleni -a -o oslabljen: On pa, szirmacsek je tak oszlablen, da sze je komaj znao na nôge opraviti KAJ 1870, 165; oszlablena je môcs moja od pregresênya mojega TA 1848, 23
Celotno geslo eSSKJ
ôslov ôslova ôslovo pridevnik [ôslou̯ ôslova ôslovo] FRAZEOLOGIJA: oslova senca, prepirati se za oslovo senco, prepir za oslovo senco
ETIMOLOGIJA: ↑osel
Celotno geslo Frazemi
ôslov Frazemi s sestavino ôslov:
právda za ôslovo sénco, právdati se za ôslovo sénco, prepír za ôslovo sénco, prepírati se za ôslovo sénco
Vorenc
oster prid., F9, acutus, -a, -um, oſter, bridki, moder, ẛhpizhaſt; confragosus, -a, -um, hud, oſter; duri oris vir, en móṡh oſtriga govorjenîa; gladius anceps, vel ex utraque parte accutus, mezh na dvéh ſtraneh oſter; jus ſummum, vel jus strictum, oſtra pravda; objurgatio, enu oſtru pokreganîe; peracre judicium, ena cilú oſtra ṡaſtopnoſt; perspicax, -cis, bistriga premiſhlanîa, oſtre modruſti, ṡaſtopnoſti, pameti; vinum asperum, oſtru vinu
Prekmurski
oživèti -ím dov. oživeti: Ár je ete moj ſzin mrtev bio, i o'zivo je KŠ 1771, 223; Tak ſzmo vſzi i po Kriſztusi Ednáko o'ziveli KŠ 1754, 252; Tak ſzmo vszi i po Kriſztusi, Ednáko o'ziveli BKM 1789, 197; právda, ſtera bi zmo'zna bila o'ziveti KŠ 1771, 563
oživèti se -ím se oživeti: Med trnyom csi ſze o'zivi BKM 1789, 179; tak i v Kriſztuſi ſze vſzi o'zivéjo KŠ 1754, 141; tak i v Kriſztuſi ſze vſzi o'zivéjo KŠ 1771, 522
Vorenc
padeč del., F11, collapsus, doli podert, doli padèzh; comitialis morbus, padezha boléẛen; epilepsia, -ae, tagota, Boṡhya oblàſt, padezha boléṡan; folia caduca, lyſtje padezhe; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; jus caedum, padezha pravda, katera je na eno ſtran padla, ali ṡapuṡzhena; morbus sacer, comitialis, herculeus, caducus, lunaticus, Boshya oblàſt, padezha boléṡan; occiduus, ſláb, padezh; praester, padezhi ogîn; recidivus, -a, -um, ṡupèt padezhi, naṡai povernên; sonticus morbus, huda, inu ṡhkodliva boléṡan, prehuda, ṡhkodliva, padezha tagota, Boṡhya obláſt
Pravo
paternitétna právda -e -e ž
Število zadetkov: 189