Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
pravljíca, f. die Sage, das Märchen, Cig., Jan., nk.; (pravilneje morebiti: právljica, Valj. (Rad)).
Pleteršnik
suhótən, -tna, adj. 1) etwas trocken, Mur., Jan.; suhotno vreme, trockene Witterung, C.; suhotna klet, SlGosp.-C.; suhotna usta imeti, lechzen, Cig.; — trocken (fig.): suhotno kaj reči, Zora; suhotna pravljica, Jurč.; — 2) mager: sivolas, suhoten mož, Erj. (Izb. sp.).

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
basen [bȃsǝn] (bajsen) samostalnik ženskega spola

zgodba, pravljica

Celotno geslo Pohlin
izmišlja [izmȋšlja] (zmišlja) samostalnik ženskega spola

pravljica

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
fabula -e ž izmišljena zgodba, pravljica: letu je bilu li ena fabla im. ed. nikar reſniza ǀ letu je li ena fabula im. ed. ǀ ta Modri ga pergliha eni fabuli daj. ed. ǀ leto reſnizo sa eno fablo tož. ed. dershe ǀ Poeti ſi ſo bili leto fabulo tož. ed. ſmislili ǀ Iest navem ali ſo fable im. mn., ali pak hiſtorie ǀ Jeſt vejm de ſo fabule im. mn., kar Poëti od gartroshe pisheio ǀ fabale im. mn. pravio, inu ludem ſe ſhmaihlaio ǀ my n'hozhemo vezh poshlushat vaſhe fable tož. mn. ǀ bodò raishi fabale tož. mn., kakor resnizo S. Piſsma poshlushali ← lat. fābula; zapisi z a v drugem zlogu predstavljajo izgovor s polglasnikom fábəla, kar je vmesna stopnja do popolne redukcije v fabla.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
basen -sni/-sne (bajsen, basn, basen, bajsin) samostalnik ženskega spola
1. ekspresivno pripoved z izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami; SODOBNA USTREZNICA: pravljica
2. kar kdo pripoveduje o resničnih dogodkih, povezanih v celoto; SODOBNA USTREZNICA: zgodba
3. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari; SODOBNA USTREZNICA: basen
FREKVENCA: 60 pojavitev v 16 delih

Črnovrški dialekt

Črnovrški
pravljica

Slovar bovškega govora

Bovški
pravljica gl. pravca

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Imena pravljičnih junakov in raba začetnice

V splošni javnosti je neenotno pisan naslov oz. glavni pravljični lik: Mamka bršljanka, mamka bršljanka, Mamka Bršljanka ipd. Na osnovi teorij pravljic sta besedi – mamka (ekspr. mati) in bršljanka (rastlina), v pravljičnem kontekstu ime in priimek pravljičnih likov, ki so poimenovani po funkciji, ki jo opravljajo, npr. Tepko.

Morebitne že obstoječe poimenovalne rešitve:

  • Brokonja Čeljustnik
  • Coprnica Zofka
  • Kokokoška Emilija
  • Lučka Regrat
  • Maček Muri
  • Mamka Bršljanka
  • Maruška Potepuška
  • Medvedki Sladkosnedki
  • Metuljček Cekinček
  • Muca Copatarica
  • Sinko Polovinko
  • Tonček Balonček

Primeri rabe:

  • Mamka Bršljanka : pravljice s celega sveta / [izbrala in prevedla Kristina Brenkova ; ilustrirala Ančka Gošnik-Godec]
  • Brkonja Čeljustnik : pravljica / Bogomir Magajna ; ilustriral Božidar Jakac Medvedki sladkosnedki / Srečko Kosovel ; naslikala Jelka Reichman ; [pesmi izbral Niko Grafenauer]
  • Muca copatarica / [besedilo Ele Peroci iz slikanice Muca copatarica ; ilustracije Ančka Gošnik-Godec ; priredila Jelka Pogačnik] -- Muca Copatarica / Ela Peroci ; [ilustrirala] Ančka Gošnik-Godec
  • Sinko polovinko [Glasbeni rokopis] / arr. B. Adamič
  • Tonček - balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič -- Tonček-Balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič
  • Metuljček cekinček [Glasbeni tisk] : pesmice Janeza Bitenca -- Metuljček, Cekinček [Zvočni posnetek] : pesmice Janeza Bitenca
  • Coprnica Zofka / Svetlana Makarovič ; ilustriral Gorazd Vahen
  • Kokokoška Emilija / Svetlana Makarovič ; ilustrirala Suzi Bricelj

Jezikovna
Ime slovenske himne: Zdravljica ali Zdravica?

Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.

Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.

Jezikovna
O negativni konotaciji imena »Ostržek« (Pinokio) in frazemih, povezanih z nosom

  • V slovenščino je pravljica C. Collodia Pinokio prevedena kot Ostržek, tudi Bralna značka Slovenije ima za ikono italijanski literarni lik, ki ima, žal, negativen simbolni kapital v javnosti -- lažnivec (W. Disney). Kulturna anomalija je, da so ob številnih izvirnih literarnih likih s pozitivno konotacijo (npr. Ciciban, Kosovirja, Pedenjped, Sapramiška idr.) izbrali – literarni lik, ki v splošni javnosti ima negativno konotacijo.

  • Vendar je vprašanje drugačno: italijanski kolegi s področja mladinske literarne vede, so me opozorili na pozitvno podstat Pinokia, ki se je izgubila v prevodu. "Oče" Pinokia, Giuseppe, ustvari dečka iz kosa lesa -- pinije (to je motiv demiurga, boga, Prometeja ...). Pomembno je, da je Pinokio narejen iz pinije. To je najbolj plemenito drevo iz katerega so delali violine stradivarke.

Pri poučevanju študente vljudno opomnim, da je je poimenovanje Pionikio (stradivarke) – izgubljen v prevodu – Ostržek ("olupek").

Zanima me vaše mnenje o negativni konotaciji besede Ostržek, izgubljeni konotaciji v prevodu Pinokio (pinija, stradivarke).

Jezikovna
Pravljični junaki in raba velike začetnice

Liiterarni liki v so temeljna sestavina mladinskih književnih besedil. Delimo jih v sedem kategorij: otroci/osebe (Juri Muri?), poosebljene igrače/predmeti (Zzzbudilka ?), poosebljene živali (Maček Muri ...), poosebljena narava/nebesno telo/pojav (Zvezdica Zaspanka), like iz ljudskega izročila (čarovnica, vila, zmaj ?) in izvirne like (kosovirji?). Tipološko gre za enobesedna (Ciciban, Pedenjped, Sapramiška idr.), večbesedna (Maček Muri, Zvezdica Zaspanka idr.) in večdelna imena (Možiček med dimniki, Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije). Literarno slogovno so najbolj izvirni neologizmi (bžraumps, mba, ščeper idr.).

Na osnovi analize slovenske mladinske književnosti, od njenega začetka v reviji Vedež 1848/50 do današnjega časa so se pojavljali različni literarni liki v obdobjih (1848-1918, 1918-1941/45, 1945-1991, 1991-2004, 2004-), vendar so prostor slovenske mladinske literarne kulture najbolj zaznamovali naslovni liki: Ciciban, Maček Muri, Mojca Pokrajculja, Muca Copatarica, Pedenjped, Zvezdica Zaspanka, Juri Muri, Sapramiška, Pek Mišmač, Zverinice iz Rezije, kosovirja in Piki Jakob. Na osnovi analize slovenske mladinsei književnosti obstaja več kot 300 literarnih likov, ki so mladinsko branje (npr. Martin Krpan), navezujejo na slovensko ljudsko izročilo (čarovnica, čarovnik, škrat, vila, zmaj ipd.), posodabljajo ljudsko slovstvo (Vila Malina, Škrat Dobrošin, Zmaj Direndaj ipd.), poganjajo razvoj avtoske književnosti in ustvarjajo nove literarne like, ki so že folklorizirani (Ciciban, Maček Muri, Kosovirja, Sapramiška, Zvezdica Zaspanka idr.).

Mladinski literarni liki so imaginarna bitja, ki imajo pomembno vlogo v slovenski literarni kulturi, saj so v procesu literarne recepcije s primarnega področja književnosti, diseminirali preko slikaniške knjižne oblike (npr. Martin Krpan, Mojca Pokrajculja, Zvezdica Zaspanka idr.). Vprašanje se glasi: Kako pisati poimenovanja literarnih/pravljičnih likov, z malo in/ali z veliko začetnico, kako jih sklanjati in kako jih opredeliti? Uveljavljena literarna terimonologija na področju mladinske literarne vede je -- literarni liki (M. Kobe: Sodobna pravljica, 1999–2000).

Najbolj znani literarni liki:

  • Ciciban Juri Muri kosovirja Maček Muri Mojca Pokrajculja idr.

http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/32-Blazic.pdfhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov (v nastajanju)

  • Muca Copatarica Pedenjped Pek Mišmač Piki Jakob Sapramiška Zverinice iz Rezije Zvezdica Zaspanka idr.

Morebitni primeri rabe termina v besedilih ali povezave do njih: Zanima me, kako pisati in/ali sklanjati neologizme (ali delne neologizme):

  • bžraumps (B. A. Novak) čofli (A. Rozman) grdavšči (G. Kos) lebdivke (S. Makarovič) nebomska (deklica) (B. Gregorič) pingvinirati (S. Makarovič) rumcelj (A. Rozman) ščeper in mba (S. Makarovič) štramfelj (A. Rozman) tebomrazbov (S. Makarovič) (baronica) Tingengern (S. Makarovič) vošibki (A. R. Roza) zzzbudilka (B. A. Novak) žlopi (F. Lainšček) Primerov je še več, osredotočila sem se na najbolj pogoste.

Jezikovna
Raba dvopičja in alinejnih pomišljajev

Zanima me, ali lahko naštevam brez dvopičja. PRIMER: Pripomočki -- računalnik, zvezek, pisalo. Ali je pomišljaj tu odveč?

Jezikovna
Različna obravnava domišljijskih imen

Zanima me, zakaj je zveza lisica Zvitorepka v pravopisu obravnavana kot stalna besedna zveza z lastnim imenom, npr. zveza Rdeča kapica, ki je sicer pojmovana kot enodelno večbesedno domišljijsko ime, pa ne.

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Formulaična pravljica
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin formula tale , ki na področju literarne teorije označuje vrsto navadno ljudske pravljice, ki ima že vnaprej predvideno strukturo, vsebina pa se lahko spreminja od pripovedovalca do pripovedovalca. V strokovni literaturi sem zasledila ustreznik pravljica na formulo . Ali je poimenovanje po vašem mnenju ustrezno?
Terminološka
Pandemska pravljica
Pišem znanstveni članek o motivih zdravja in bolezni v mladinski književnosti. V članku bi pravljico bratov Jacoba in Wilhelma Grimm Otroci iz Hamelina, v kateri se pojavi motiv kuge iz leta 1284, rada postavila v kontekst teorije pripovedi. V relevantni angleški znanstveni monografiji so pravljice, ki tematizirajo dogajanje v času pandemije, imenovane pandemic tales , torej pandemijske pravljice . Zanima me, ali je to poimenovanje ustrezno. Ali bi bilo morda ustrezneje govoriti o pravljicah o pandemijah ?
Število zadetkov: 76