Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Pisanje imena »Katoliška cerkev«

Naročnik želi, da napišem katoliškaCerkev, pri čemer je iz besedila jasno, da ni mišljeno vrstno ime (v smislu različnih cerkva: katoliške, protestantske in pravoslavne). Sama načeloma mislim, da je to napačno. Ampak raba v verskih besedilih daje prednost temu zapisu.

Pravopis ima dva zapisa: Katoliška cerkev in Rimskokatoliška cerkev (samo zadnji zapis dejansko predstavlja uradno ime), skrajšano potem lahko zapišemo tudi Cerkev (mišljeno kot organizacija). Ker je uradni naziv pravzaprav Rimskokatoliška cerkev in ne Katoliška cerkev (pri čemer pa v rabi niso dosledni niti predstavniki Cerkve), je zmeda še večja in se mi poraja še več vprašanj.

Jezikovna
Pisanje okrajšave d. o. o. ...: Je pravopisno pravilo še aktualno?

Vem, da je pravopisno in slovnično pravilno zapisati ime podjetja tako: Mavrica, d. o. o. Glede na to, da v rabi močno prevladuje zapis Mavrica d.o.o. (brez vejice pred pristavkom in brez presledkov med posameznimi črkami okrajšave), me zanima, ali lahko tak zapis uporabljamo brez slabe vesti, da kršimo jezikovno normo.

Jezikovna
Podobni glagoli: »zadostovati« in »zadoščati«; »zgrabiti« in »zagrabiti«

Navedel bom dva zelo podobna, če ne kar sopomenska, primera glagolov, pri katerih me zanima, ali se morda le v čem razlikujejo ali ne:

  • zadostovati in zadoščati
  • zgrabiti in zagrabiti

Tako v prvem kot v drugem primeru sta glagola kot gesli v SSKJ-ju bolj ali manj istega pomena. Prav tako imata glagola v obeh primerih isti glagolski vid (prvi primer: nedovršnik, drugi primer: dovršnik).

Kaj me pravzaprav zanima? To, ali se ti glagoli morda le v čem razlikujejo? Ali je v rabi kdaj bolj ustrezen prvi glagol kot drugi oziroma obratno?

Jezikovna
Pomen oznake »neobčevalen«

Prosim, kaj pravzaprav pomeni beseda (ne)občevalen? V SSKJ je navedena le definicija, ki vsaj meni pomeni toliko kot nič: jur. občevalni jezik jezik, ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih.

Zataknilo se je pri besedi 'neobhoden', ki jo SSKJ definira kot knjižno, pravopis pa kot neobčevalno. (Lektorji, kolikor jih poznam, pa bi tako ali tako rekli, da je to srbizem.)

Hvala lepa za odgovor. In še mimogrede, ali je možno, da etimoloških razlag priimkov ne bi uvrščali med javno objavljene odgovore, ker to zanima samo tri ljudi, ostalim pa zmanjšuje preglednost?

Jezikovna
Pomensko razlikovanje med »ob polnoči« in »opolnoči«

Danes se mi je zastavilo vprašanje, kako z besedo/besedama pravilno zapisati uro 24.00. Zanima me pomenska razlika med besedama: opolnoči in obpolnoči.

Jezikovna
Predlogi s samostalnikom »projekt«

(Ne)dopustnost zgradbe »delati na projektu« ste že pojasnili v prispevku https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/747/ne-dopustnost-zgradbe-delati-na-projektu

Kakšna pa je ustrezna raba predloga, ko ne gre za zvezo »delati pri«, na primer v primerih:

v/pri/na tem projektu smo razvili ... v/pri/na projektu se ukvarjamo z ... v/pri/na projektu pridobljeni podatki so ... v/na projekt vključene ustanove soglašajo z ...

In še, kako je z ustreznostjo zveze »v okviru projekta«, na katero tudi pogosto naletimo?

Jezikovna
Predlog za novo besedo: »dobropočutje« kot ustreznica angl. wellbeing

Profesionalno se ukvarjam z dobrobitjo, dobropočutjem ter vedenjem mačk.

Dobropočutja, kot ene besede ni še v SSKJ je le dobro počutje. Trend je, da se ne govori več le o dobrobiti welfare, ampak tudi oz. predvsem o dobropočutju wellbeing, kot novem parametru pri živalih. Obstajo prav Wellbeing panels znotraj organizacij.

Rada bi dala predlog, da se lahko dobropočutje piše skupaj, kot nova kategorija, ki se razlikuje od dobro počutja.

Primera:

Jezikovna
Predložne zveze s samostalnikom »izhodišče«

Kateri predlog uporabimo v spodnjem primeru in podobnih -- 'iz', ki ga narekuje glagol (vezava), ali 'z', ki ga narekuje samostalnik (zdi se mi, da rečemo, da smo 'na izhodišču', ne 'v izhodišču').

Izhajati iz/z izhodišča?

Izhajati z Jesenic?
Jezikovna
Pridevnik iz imena »Marijino Celje«

Cerkev Marijino Celje nad Kanalom je prvotno nosila ime po svetem Zenonu. Proti koncu 18. stoletja je bila vanjo prenesena podoba Marije iz avstrijskoštajerske božjepotne cerkve Mariazell, po kateri se je od tedaj imenovala. Ko je avstrijsko Mariazell Prešeren preimenoval v Marijino Celje, je to ime obveljalo tudi za našo cerkev. Takrat, pred 170. leti, je domače prebivalstvo ime prenaredilo v Maricel in tako so ga tudi uporabljali do konca druge svetovne vojne. O tem obstajajo tudi več kot sto let stari pisni dokazi domačinov. Zato sodim, da je ime Maricel dragocena etnološka vrednost. Ob slovensko prenarejenem poimenovanju Maricel se v zadnjem času nasilno vriva popačeno izpeljan pridevnik marijaceljski, ki ni samo slovnično nepravilna izpeljava iz imena Marjino Celje, ampak je tudi z nacionalnega vidika vprašljiv in odločno nesprejemljiv. S pridevnikom marijaceljski pravzaprav promoviramo avstrijsko božjo pot, ne pa našega kraja! Edina pravilna pridevniška izpeljava iz imena Marijino Celje bi bila po moji sodbi, in po sodbi še koga, marijinoceljski. F. G.

Jezikovna
Protipomenka besede »hujšanje«

Zanima me nasprotje besede hujšanje.

Jezikovna
Protipomenka za pridevnik »ločen«

Katere so v slovenščini protipomenke za besedo ločen. Možne odgovore sem našel na spletu, vendar se mi ne zdijo dovolj strokovni.

Na primer: ABC Slovar sopomenk

mešanico, premešamo, premešamo, združiti, poenotiti, povezavo, skupaj, se pridružijo, skupnih, pridružile, priloženi, povezani, enoten, združeno, neprekinjeno.

Zanima, me torej katere bi bile možne uporabljene besede z nasprotnim pomenom v izrazu država in cerkev sta ločeni, poleg izraza nista ločeni seveda.

Jezikovna
Raba glagolov »moči« in »smeti«

Glede slovničnih pravil, pri prepovedanju določenih izrazov ali njihove uporabe, uporabljamo ne moremo ali ne smemo? Npr. pri glagolih s povratnim zaimkom se (bati se), NE MOREMO ali NE SMEMO upodabljati zaimka si (bati si)?

Jezikovna
Raba predlogov ob dnevih v tednu in mesecih

Pri poučevanju sem naletela na zagato: zakaj v soboto, v nedeljo (tožilnik) in zakaj v juniju, v mesecu, v tednu (mestnik)?

Jezikovna
Raba velike in male začetnice: »Zemlja« ali »zemlja«?

Že dlje časa iščem splošne in obširnejše smernice glede pisanja tega samostalnika z veliko ali malo začetnico v pomenu planeta, na katerem živimo. V priročnikih na Franu sem našla v Pravopisu pri zapisu Zemlja kvalifikator »zvezdosl.« in v SSKJ oznako "v astronomiji". Tudi ePravopis je bolj skop glede tega.

Na splošno me zanima, kako je z veliko začetnico v besedilih, ki niso namenjena strogo strokovnemu bralstvu. Pravzaprav se sprašujem, ali ne bi bilo morda najbolj priporočljivo ta samostalnik vedno (tudi v vsakdanjih in poljudnih besedilih) zapisovati z veliko začetnico, če je mišljen naš planet. S tem bi se preprečila morebitna dvoumnost nekaterih povedi.

Naj navedem nekaj primerov:

  • Ali bo človek zemljo/Zemljo popolnoma uničil?
  • Ali bo kdaj mir na zemlji/Zemlji?
  • Ris je bil označen za najbolj ogroženo vrsto mačk na zemlji/Zemlji.
  • Poleg onesnaževanja zemlje/Zemlje pa alarmantno narašča tudi izčrpavanje naravnih virov.
  • Ali si lahko predstavljate življenje na zemlji/Zemlji brez sončne svetlobe?
  • Pravi, da sem jaz njegov angel na zemlji/Zemlji, mama pa na nebu.
  • Ponoči je na nebu toliko zvezd kot na zemlji/Zemlji mravelj.
  • Zdi se, da danes noben kraj na zemlji/Zemlji ni več dovolj odročen ali izoliran, da bi se lahko skril pred Googlovimi kamerami.

Jezikovna
Razlaga besede »tekočina« v SSKJ

Opazila sem, da je v spletni verziji SSKJ beseda tekočina definirana kot snov z gladino. Fizikalno to ne drži – med tekočine spadajo kapljevine, snovi z gladino, ki lahko zaradi te lastnosti tvorijo kapljice, in plini, snovi brez gladine.

Prosim, če lahko definicijo pregledate in po možnosti popravite.

Jezikovna
Razlaga besed »začimba«, »začiniti«

Prosim za razlago besed začimba, začiniti. Ali je sestavljena iz za in meni neznane činiti? Nisem vešč nemščine, me pa način sestave besede spominja na nemško Gewürze.

Jezikovna
Različni pridevniki: »fotosintezen« ali »fotosintetski«?

Botanični slovar ima iztočnico fotosintezno barvilo, torej je pridevnik fotosintezen (barvilo, ki sodeluje pri svetlobnih reakcijah fotosinteze).

V besedni zvezi fotosintetski organizmi pa je v rabi druga vrsta pridevnika.

Se da to ločevanje razložiti s pomenskim razločevanjem pridevnika, ki ga ta dva opravljata v teh dveh besednih zvezah?

Jezikovna
Razlika med izrazoma »tirnica« in »tračnica«

Zanima me, kakšna je pravzaprav razlika med besedama tračnica in tirnica. Če pogledam v SSKJ je opisano enako, pa kljub temu sprašujem, ali je kakšna razlika.

Jezikovna
Redipulja, Sredipolje ali Rodopolje?

Prosim za pojasnitev pravilne rabe toponima za kraj (danes italijanski Redipuglia), ki zaradi avtohtone naseljenosti in polpreteklih dogodkov zaseda pomemben prostor v slovenski duhovni zgodovini. Zaradi različnih nesoglasnih teorij je nujna standardizacija v prid uporabe strokovno čim bolj utemeljene inačice.

Jezikovna
Rek »po juhi priplavati«

Vem, kdaj se uporabi ta rek in kaj s tem rekom sporočam sogovorniku. Me pa zanima, od kod njegov izvor oz. kaj pravzaprav pomeni po juhi priplavati, kar je pripomoglo k nastanku tega reka?

Število zadetkov: 107