Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
sévnik -a m (ẹ̑) nar. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju; sejalnica: plesti sevnike; prazen sevnik / sevnik žita
SSKJ
smejáti se sméjem se tudi -ím se stil. sméjam se nedov., sméj se in smèj se sméjte se stil. sméjaj se smejájte se; smejál se stil. sméjal se smejála se (á ẹ́, í, ẹ́) 
  1. 1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje, srečo: ljudje so se pogovarjali in se smejali; smejati se domislicam, šalam; ob poslušanju te zgodbe so se vsi smejali; smejati se sam pri sebi; ekspr. smejati se do solz; ekspr. iz srca se čemu smejati; ekspr. smejal se je na vse grlo zelo; ekspr. smejati se skozi solze; smejati se od sreče, zadovoljstva; ekspr. smejati se za prazen nič; glasno, pritajeno, široko se smejati; ljubeznivo, nagajivo, prijazno se komu smejati; močno, zelo se smejati; rad se smeje; veselo, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se smejati; ekspr. kislo, sladko se smejati; ekspr. smejal se je, da bi skoraj počil zelo; smeje se kot grlica milo, zvonko
    // otrok se že smeje / ekspr.: njene oči, ustnice so se smejale; veselo se je smejal v duši / pa sem te ukanila, se je smejala; pren., ekspr. njegovo srce se je smejalo
    // ekspr. posmehovati se: vsi se ti bodo smejali; smejal se je njeni nerodnosti, zadregi
  2. 2. pesn. svetiti, sijati: na nebu se je smejalo sonce; zvezde so se smejale visoko nad nami / trate so se smejale v soncu so bile obsijane od sonca
    // kamor si pogledal, se je smejalo pisano cvetje je bilo
    // z dajalnikom kazati se v privlačni podobi: z veje se mu je smejalo zrelo jabolko; v daljavi se mu je smejalo mesto; pren. prihodnost se mu je prijazno smejala
    ●     nižje pog. temu bi se še krave smejale to je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; ekspr. sreča se mu je smejala doživljal je uspeh, uspehe, navadno brez svojih zaslug; knjiž., ekspr. zunaj se je divje smejal veter je dajal smehu podobne glasove; ekspr. oče se je smejal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk se mu smeje predrzno, nesramno; ekspr. v obraz se mu je smejal ni prikrival posmeha, smeha; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je vesela, srečna; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka; preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje človek se lahko zares veseli šele končnega uspeha
    smejé: smeje je odšel iz sobe
    smejé se: smeje se kaj pripovedovati; objemala je otroka, smeje se od sreče
    smejáje se zastar.  smeje se: smejaje se kaj reči; na glas se smejaje, je zaprl vrata
    smejóč se -a -e: smejoč se ga je gledal; glasno smejoč se, ga je poslušala; smejoče oči; smejoči se otroci
SSKJ
sód1 -a m, mn. stil. sodóvi (ọ̑) 
  1. 1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik
    // bencinski, vinski sod; sod za odpadke
    // vsebina soda: gostje so popili več sodov
  2. 2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina
    ●     ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori
    ♦     agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože
SSKJ
sporêči se -rêčem se dov., sporêci se sporecíte se; sporékel se sporêkla se (é) z besedami, navadno ostrimi, izraziti medsebojno nesoglasje, nasprotovanje: fantje se večkrat sporečejo in stepejo; sporekla sta se zaradi otrok; sporeči se za nepomembne reči, ekspr. za prazen nič; sporeči se z možem; hudo, malo, zelo, ekspr. do smrti se sporeči
SSKJ
stêpsti stêpem dov., stépel stêpla (é) 
  1. 1. z udarjanjem odstraniti s česa: stepsti prah z obleke; stepsti si sneg s čevljev
  2. 2. z udarjanjem, mešanjem povzročiti, da se delci kake snovi enakomerno porazdelijo: stepsti beljake, smetano; stepsti zmes nad soparo; stepsti testo s kuhalnico / stepsti sneg
  3. 3. redko pretepsti: če nas boš izdal, te bomo stepli
    stêpsti se dati udarce drug drugemu: fantje so se stepli; stepli so se s sosedovimi otroki; hudo, ekspr. pošteno se stepsti; ekspr. stepsti se za prazen nič
    ●     ekspr. za takega delavca bi se vsi stepli bi si zelo prizadevali, da bi ga (pri)dobili; star. veliko ljudi se je steplo skupaj zbralo
    stepèn -êna -o: stepena smetana; stepena jajca; stepeno testo; prim. iztepsti
SSKJ
stròk strôka m (ȍ ó) 
  1. 1. podolgovat plod z več semeni, obdanimi z luščino: stroki se debelijo, zorijo; grahov, fižolov strok; kratki, ploščati, široki stroki; poln, prazen strok; stroki leče
  2. 2. vsak od delov česnove glavice: razdeliti česen na stroke / olupiti, streti strok česna
  3. 3. nar. (koruzni) storž: potrgati s koruze stroke
SSKJ
štúc -a m (ȗ) nižje pog. visok kozarec, ki ima dno navadno v obliki mnogokotnika: prazen štuc / spiti dva štuca
SSKJ
tánk -a m (ȃ) 
  1. 1. oklepno vozilo z gosenicami in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom: streljati iz tanka; zlesti v tank; s tanki oborožena enota; ropot tankov; voznik tanka; napad na tanke / lahki, težki tank
  2. 2. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo: napolniti tank z bencinom; prazen tank; tank avtomobila, letala / bencinski tank
    // velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin: imeti v tankih mleko, vino; tanki in sodi
  3. 3. navt. zaprt prostor ali del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin: hraniti pitno vodo v tanku; tanki za tekoči tovor; tanki na tankerju / balastni tank v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje; vzgonski tanki doka s katerimi se uravnava višina doka
SSKJ
tiráda -e ž (ȃ) knjiž. dolg, vznesen in vsebinsko prazen govor ali del besedila: neprijetno je poslušati take tirade; besedilo je polno poučnih tirad
♦ gled. dolg, vznesen govor igralca v tragediji ali drami
SSKJ
trámvaj tudi tramváj -a m (ȃ; ȃ) 
  1. 1. električna cestna železnica: Ljubljana nima več tramvaja
    // redko tramvajsko podjetje: biti zaposlen pri tramvaju
  2. 2. vozilo ali skupina med seboj spetih vozil take železnice: pripeljal, ekspr. priropotal je tramvaj; stopiti na tramvaj, v tramvaj; peljati se s tramvajem; poln, prazen tramvaj; voznik tramvaja / nekdaj konjski tramvaj ki ga vleče konj; neskl. pril.: tramvaj vozilo
    ●     pog., šalj. če ti ni prav, se lahko pritožiš na tramvaj komando se ne moreš nikamor pritožiti
SSKJ
triviálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž.  
  1. 1. vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden: trivialni dovtipi; trivialne misli / trivialna melodija / trivialen okus poslušalcev
  2. 2. vsakdanji, nepomemben: trivialne malenkosti; to so trivialne stvari; trivialno vprašanje
    ●     trivialna šola v stari Avstriji osnovna šola v manjših krajih z najosnovnejšim učnim programom
    ♦     lit. trivialna literatura množično razširjena, navadno umetniško manj vredna literatura; mat. trivialna rešitev enačbe takoj razvidna
SSKJ
vakánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. nezaseden, prazen: zasesti vakantno katedro; vakantno službeno mesto
SSKJ
vákuum -a m (ȃ) 
  1. 1. prostor z zelo znižanim tlakom: v posodi je vakuum; postopek poteka v vakuumu / doseči, vzdrževati vakuum / tehnologija visokega vakuuma
    // brezzračni prostor: hitrost rakete v vakuumu / medplanetarni vakuum
  2. 2. ekspr. prazen, neizpolnjen prostor: z njegovo smrtjo je nastal vakuum; občutil je vakuum okrog sebe praznino
    // duhovni, etični, idejni vakuum
SSKJ
vàmp vámpa m (ȁ á) 
  1. 1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana: ko je vamp poln, začne govedo prežvekovati; vamp in kapica
  2. 2. mn. goveji želodec kot hrana: kupiti, izplakovati vampe / goveji vampi
    // jed iz majhnih kosov tega dela: jesti, kuhati vampe / vampi v omaki; vampi s krompirjem / pog. naročiti male, velike vampe malo, veliko porcijo te jedi
    ♦     gastr. tržaški vampi
  3. 3. trebuh prežvekovalcev: voda je segala govedu do vampa; suniti vola v vamp; napet, velik vamp / dlaka na vampu
    // ekspr. trebuh živali, zlasti velik, debel: vamp prašiča
    // nizko trebuh človeka, zlasti velik, debel: vamp mu visi čez hlače / imeti prazen vamp biti lačen; skrbijo samo za svoj vamp samo zase
  4. 4. nizko trebušast, požrešen človek: ta vamp bi vse pojedel / kot psovka vamp požrešni
  5. 5. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: vamp soda
    // notranjost česa, zlasti votlega: tovor v vampu ladje
SSKJ
verbalístičen -čna -o prid. (í) 
  1. 1. izrazno spreten, a vsebinsko prazen: verbalistični dialogi; verbalistična poezija / gledati na kritiko kot na verbalistično dejavnost
  2. 2. ki temelji le na besedah: verbalistično dokazovanje
    ♦     ped. verbalistični pouk pouk, pri katerem se podaja učna snov z besednim razlaganjem, brez poudarka na razumevanju, uporabnosti
SSKJ
verbalízem -zma m (ī) izrazno spretno, a vsebinsko prazno izražanje: zavračati verbalizem; verbalizem v politiki / propagandni verbalizem
// knjiž. vsebinsko prazen izraz, fraza: uporabljati verbalizme
♦ ped. podajanje učne snovi z besednim razlaganjem, brez poudarka na razumevanju, uporabnosti
SSKJ
vodén -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. ki ima, vsebuje veliko vode: zgodnje češnje so vodene / voden sneg mehek, topeč se
  2. 2. ki je zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti manj kvaliteten, nekvaliteten: vodena juha, omaka; vodeno mleko, vino
    // ki je svetle, neizrazite barve: starka je imela vodene oči / nebo svetlo modre, vodene barve
    // ekspr. vsebinsko prazen: pogovor je postajal vedno bolj voden
    ♦     gozd. vodeni poganjek poganjek, ki zraste iz starega tkiva; bohotivka; med. vodeni mehurček mehurček, napolnjen s serozno tekočino; um. vodena barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja vodna raztopina lepil
    vodéno prisl.: vodeno modre oči; vodeno orisani značaji
SSKJ
vodenéti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. ekspr. zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti postajati manj kvaliteten, nekvaliteten: mleko vodeni
// postajati vsebinsko prazen: razprava je vodenela / dejavnost je začela vodeneti
● ekspr. jezik se mu zapleta in oči mu vodenijo postajajo svetle, neizrazite; postajajo vlažne, solzne
SSKJ
vótel -tla -o stil. -ó [əu̯] prid. (ọ́) 
  1. 1. ki ima v sebi prazen, ne s trdno ali tekočo snovjo izpolnjen prostor: votel predmet; kost je votla; rastlina z votlim steblom / votel ključ / votel zob; deblo je že votlo / kraška tla so votla
  2. 2. star. ki teče, pušča: iz votlega lonca je steklo mleko
    // preluknjan, raztrgan: na komolcu votel rokav; podplati čevljev so že votli
  3. 3. globok in zamolkel zaradi odmeva v praznem prostoru: votel zvok; votlo bobnenje / ekspr.: odgovoriti z votlim glasom; votel smeh
  4. 4. ekspr. notranje, vsebinsko prazen: votel patos / duhovno, moralno votel človek
  5. 5. ekspr. neutemeljen, nedoločen: obšel ga je votel strah; ta skrb je votla
    ●     votle mere priprave z vdolbino za merjenje tekočin, sipkih snovi ali njihove enote; ekspr. gledati z votlimi očmi globoko udrtimi očmi; notranje, duhovno praznimi očmi; preg. strah je sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni
    ♦     bot. votli petelinček rastlina z votlim gomoljem in škrlatno rdečimi cveti v socvetju, Corydalis cava; grad. votli zidak zidak z večjimi luknjami, votlinami; lov. votli strel strel med plečnico in hrbtenico, ki ne rani nobenega življenjsko pomembnega organa živali; teh. votla kovica kovica z votlo glavo in votlim steblom, ki se ob udarcu sprimeta; votlo steklo stekleni izdelki, oblikovani s pihanjem
    vótlo prisl.: votlo doneti; votlo gledati
SSKJ
votlína -e ž (í) z vseh ali z več strani zaprt prazen prostor: skrivati se, živeti v votlini; mračna, vlažna votlina; votline v hribu, skalovju / kraška, podzemna, skalnata votlina / drevesna votlina duplina
// tak prostor v telesu, organu: odprtine in votline / nosna, ustna votlina; prsna votlina v kateri so pljuča in srce; trebušna votlina
♦ anat. lobanjska, medenična votlina; očesni votlini parni votlini pod čelom, v katerih so oči
Število zadetkov: 122