Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
prazen [prázǝn] pridevnik

prazen

Celotno geslo Hipolit
prazen pridevnik

PRIMERJAJ: prazno

Vorenc
prazen prid.F17, arista jejunapraẛnu klaſje; caſsa nuxen [p]raṡin orih; caſsus, -a, -umpraẛin; cenotaphiumen zhaſtni praẛin ẛmiſlen grob; hyppenemium ovum, quod et urinum, et zhephirium, et irritum diciturenu votlu, ali praṡnu jéze, ṡapertek, klopotiz; inanis, -nepraṡen; inanis gloriapraṡna zháſt; inania verbamarṡkake praṡne béſſede; jeiunum, -nienu teṡzhe praṡnu zvivú, kateru ṡdaici kar préme, vunkai verṡhe; obinanis, -neoṡgorai praṡen; ova irrita, vel subventaneaprasna jaiza; pellacia, -aegalufia s'praṡnimi beſſédami, teh beſſéd praṡnoſt; pellax, -cisen goluf, kateri ima doſti praṡnih beſſéd; ruderum, -riena praṡna nyva; succenturiarepraṡna meiſta dopolniti, eniga ṡholnerṡkiga kardela; supervacuus, -a, -um, supervacaneusnepridin, vſih rizhéh praṡin
Svetokriški
prazen -zna prid. 1. prazen: druſiga nebò oſtalu na nyh posledno uro, ampak ena prasna im. ed. ž, inu nenuzna huala ǀ taiſta dusha bò nepolnila en praſen tož. ed. m ſtol v' Nebeſſyh ǀ terbej ta lazhni, inu prasni tož. ed. m dol. shelodizh naſitit, inu napolnit ǀ nijh prasni im. mn. m stoli bodo skorai nepolneni ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne tož. mn. ž lampe imele ǀ na naglam s' prasnimi or. mn. rokami ſe je mogla prozh pobrati 2. nezaseden: Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna im. ed. ž ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio
Celotno geslo Megiser
prazen pridevnik
Besedje16
prazen prid. ♦ P: 29 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
prazn gl. prazen ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje16
praznahvala gl. hvala, prazen ♦ P: 1 (TPo 1595)
Celotno geslo Hipolit
prazno prislov

PRIMERJAJ: prazen

Prekmurski
pǘsten -tna -o prid. pust, neobljuden, prazen: Zemla je bila püſztna SM 1747, 3; gda pridem k-vodi tvoje ſzlatine z-ete püsztne zemlé KM 1783, 182; rô'zicza Na püsztni mêsztaj leca KAJ 1870, 19
Prekmurski
pǘsti -a -o prid. pust, neobljuden, prazen: Puszta; püszti -a -o KOJ 1833, 169; na pout, ſtera doli ide, tá je püſzta KŠ 1771, 366; püſzto je eto meſzto KŠ 1771, 48; nej püſzto i prouſzto tejlo prebiva KŠ 1754, 205; hodte vi ſzami od ſzébe vu püſzto meſzto KŠ 1771, 120; ovo tvoje hi'se püszte bodo KOJ 1833, XI; Tiszte püszte presztore naszelo KOJ 1848, 6; Ino i püſzta mejſzta ſze radüjo BKM 1789, 48
Pleteršnik
samopȃša, f. = samopašnost 1): samopaša — prazen dvor, Npreg.-Erj. (Torb.).
Prekmurski
sikešína tudi sükešína -e ž stiska, pomanjkanje: i ete male ino nai potrebneiſſe kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; szükesino trpécsega csloveka prázen 'zalôdec vsze za dobro vzeme AIP 1876, br. 3, 6; vſzükesini pa vſzakſi pobo'zen krſztsenik ſzlobodno tou doprneſzé KŠ 1754, 186; Gda nasz telko nevôl te'zi Vu tak sztrasnoj szükesini KAJ 1848, 353; menkanye i szikesino zroküje KOJ 1848, 110
Pleteršnik
šuplják, m. 1) = prazen, gluh oreh a. leščnik, BlKr.; — votel zob, BlKr.; — 2 der Hohlkopf, der Dummkopf, Cig., C.
Pleteršnik
tȃšč, adj. = prazen: bogate je odpustil tašče, Krelj; — tašče zrno, das Afterkorn, Cig.; prim. tešč.
Pleteršnik
zabúr, -rja, m. = prazen kostanjev meh, kakršen se često nahaja mej polnimi zrni v ježici, Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. 1. buriti.
Prekmurski
zglásiti -im dov. razglasiti: králeszka rêcs orszácsko szpráviscse za odprêto zglászi AI 1875, kaz. br. 1; Boug je ſzvojo ſzvéto zápoved vonka zgláſzo TF 1715, 12
zglásiti se -im se
1. oglasiti se: Jeli ſze je ſzlobodno pri Goſzpodára hi'si zgláſziti SIZ 1807, 40; more ſze vpiszmi zglásziti AI 1875, kaz. br. 3; Csi sze veszeljé zglászi AIP 1876, br. 1, 1; Hodos niti sze ne zglászo AIP 1876, br. 2, 3
2. javiti se: Za prázen tron szo sze stirje zglászili KOJ 1848, 68
Prekmurski
zmìsliti zmíslim dov.
1. izmisliti si: Koholni; zmiszliti, kovati KOJ 1833, 163; Zmiſzli prouti Jezuſi, Tákso jálnoſzt BKM 1789, 41; Poganszki grozovitnik szi nekaj sztrasnejsega zmiszli KOJ 1845, 85; Bili ſzo, ki ſzo zmiſzlili: Právda je záto dána BKM 1789, 245; i tou ſzo na nyega zmiſzlili KM 1796, 122
2. iznajti: mline na kumpaj, stere je Belizár vojvoda zmiszlo KOJ (1914), 97
3. spomniti se, domisliti se: Nikaj nemore me ſzrcze zmiſzliti, Kaj bi dáo tebi BKM 1789, 78; ár ſzám, Ka ſzi cſinim, Niti ſzi ſzám ne zmiſzlim BKM 1789, 78; csi ſzi zmiſzlis ſzvoje ſztálnoſzti SŠ 1796, 51; ino nai ſze zmiſzli ſztoga, kaj od greiha prázen biti nemore TF 1715, 43; ino nai ſzi zmiſzli ztoga SM 1747, 42; Zmiſzli, kak velika te csáka ſztrahota KM 1783, 256; Dönok zmiſzli ſzi i tou BKM 1789, 324; Zmiſzlimo ſzi záto z-nebeſzka orſzága SŠ 1796, 131; té ſze naj zmiſzli ſzám vu ſzebi KŠ 1771, 545
zmíšleni -a -o
1. izmišljen: Vezdásnya csüda ſzo pa zmislena jálnoſzt KŠ 1754, 11b; Pokójnih lüdih szem i tá idejnye je zmisleno KOJ 1845, 97; tak prouti tomi nikaj nouvoga i zmislenoga vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 5b; kotera iſztina pogléd májo modrouſzti vu zmislenoj pobo'znoſzti KŠ 1771, 607; Eſzi ſzlisijo poganſzki zmisleni Bogovje KŠ 1754, 10; Ár ſzmo nej zmodrouſztyov zmislene fabule naſzledüvali KŠ 1771, 718; pomoucs iscsejo vu zmislenih molitvaj KOJ 1845, 106; I vu ſzkopouſzti zmislenimi ricsmi bodo zvami tr'zili KŠ 1771, 719
2. iznajden, postavljen: Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena KOJ 1833, 10; Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena AIN 1876, 9
Pleteršnik
žlȋčka, f. dem. žlica; 1) das Löffelchen; — 2) = prazen meh v kostanjevi ježici, Skrilje nad Čavnom-Erj. (Torb.); — 3) = žličica 2), die Herzgrube, C.
Število zadetkov: 39