Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
darník -a m (í)
knjiž. darovalec: žlahtni duši prazen je zlat dar, če darnik je neprijazen (W. Shakespeare – O. Župančič)
SSKJ²
deklamatóričen -čna -o prid. (ọ́)
1. ki se da deklamirati: lahke in deklamatorične pesmi / deklamatorični slog deklamatorski
2. slabš. vznesen, a vsebinsko prazen: izumetničena deklamatorična proza
Celotno geslo eSSKJ
depresívno prislov [depresíu̯no]
    1. takó, da je prisotna, izražena depresija
    2. takó, da je prisotno, izraženo slabo duševno počutje
      2.1. takó, da vzbuja, povzroča tako počutje
ETIMOLOGIJA: ↑depresivni
SSKJ²
dìm díma m (ȉ í)
plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju: dim se vzdiguje proti nebu; iz peči uhaja dim; vdihavati cigaretni dim; zadušiti se v dimu; bel, črn, siv dim; gost, smrdljiv dim; tovarniški dim; smodnikov, tobakov dim; oblaki dima; odvod dima; proti nebu se je dvignil velik steber dima
// ekspr. oblak takega plina: iz dimnikov so se valili gosti dimi; puhal je modre dime predse pri kajenju / pog. hlastno je potegnil nekaj dimov
● ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; pog. mogoče bi cigareto? Gotovo ste že dolgo brez dima že dolgo niste kadili; obesiti meso v dim dati ga prekajevat; šolo so požgali in tako so šle v dim tudi šolske knjige so zgorele; ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; preg. ni dima brez ognja ni posledice brez vzroka
♦ meteor. morski dim megla, ki se pojavi nad morsko površino; zgod. dim v pravnih sistemih srednjega veka hiša z ognjiščem kot osnova za davčno obveznost
Celotno geslo Frazemi
dím Frazemi s sestavino dím:
bíti [kot] dím [za kóga], bíti prázen dím, bíti vèč díma kot ôgnja, íti v dím, iz díma v ôgenj, izgíniti kot dím, izpuhtéti kot dím, ní díma brez ôgnja, odíti v dím, prázen dím, razblíniti se kot dím
Celotno geslo Sprotni
disjúnktni pridevnik
    iz matematike ki nima z drugim nobenega skupnega elementa 
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. disjunctus ‛nepovezan’, iz disjungere ‛razvezati, ločiti’, iz dis.. ‛raz..’ + jungere ‛vpregati, vezati’
Prekmurski
dòkečkoli vez. dokler: kai dokecskoli on natom ſzveiti, od greiha prázen biti nemore TF 1715, 43; piknyicza ne prejde zprávde, dokecskoli ſze vſza ne zgodijo KŠ 1771, 14; natom ſzvejti dokecskoli 'sivé vnouge, 'saloſzti trpi SŠ 1796, 130; ne odſztoupi od nyih, dokecskoli oni 'siveli bodejo SIZ 1807, 12; Dokecskoli sze bo nad Szlovenszkom nébo plavilo, bo szlavilo KOJ (1914), 154
Jezikovna
Določna ali nedoločna oblika pridevnika za svojilnim zaimkom

Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:

  • Ta človek je moj dober prijatelj.
  • Mucek ima svoj poseben način vedenja.

Kakšno pravilo je v veljavi?

SSKJ²
donéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati polne, nizke glasove: orgle, zvonovi donijo; zamolklo doneti / glas mu je votlo donel
2. doneč se širiti: preko polj doni vesela pesem; glas roga je donel s hriba v hrib / po hodniku so doneli trdi koraki
3. ekspr. biti zaznaven, slišen: iz njenega glasu je donel upor; iz besed je donelo sovraštvo / njen smeh je še vedno donel / njegove besede so ji neprestano donele na uho
    donèč -éča -e
    1. deležnik od doneti: doneč zvon; zapel je s prijetno donečim glasom; srebrno doneč smeh
    2. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: visoko doneče besede, fraze
Celotno geslo eSSKJ16
duplast -a -o pridevnik
ki ima v sebi prazen, nezapolnjen prostor; SODOBNA USTREZNICA: votel
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
SSKJ²
duplína -e ž (í)
z vseh ali z več strani zaprt prazen prostor; votlina: pred duplino se je zbrala množica ljudi; skalna, zemeljska duplina
♦ anat. trebušna, ustna duplina
// votlina v deblu: ptiči gnezdijo v duplinah; drevesna duplina
Planinstvo
duplína -e ž
Celotno geslo eSSKJ16
duplja -e (dupla) samostalnik ženskega spola
1. z vseh ali z več strani zaprt manjši prazen prostor; SODOBNA USTREZNICA: duplina
1.1 tak prostor, namenjen bivanju manjših živali
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
duplo -a samostalnik srednjega spola
z vseh ali z več strani zaprt prazen prostor; SODOBNA USTREZNICA: votlina
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik
1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini
1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en
1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno
2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen
2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok
2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen
3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten
3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen
4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto
5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan
5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih
TERMINOLOGIJA: edin Bog / edino bogastvo
SSKJ²
eksplodírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. silovito s pokom se vžgati in razleteti: granata je eksplodirala že v zraku / smodnik rad eksplodira; pren., ekspr. pazi, da ne eksplodiraš od jeze
● brezoseb., ekspr. bojimo se, da bo tudi na tem koncu sveta eksplodiralo prišlo do spopada
2. ekspr. nezadržano, silovito izraziti kaj, zlasti jezo: za vsak prazen nič eksplodira
Pravopis
eksplodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; eksplodíranje (ȋ) Smodnik ~a; poud. ~ za prazen nič |zelo se razjeziti|; brezos., poud. Tudi na tem koncu sveta bo eksplodiralo |prišlo do spopada|
Celotno geslo Vezljivostni G
eksplodírati -am dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj silovito, s po kom naenkrat pojaviti se
Granata je /nepredvideno/ ekplodirala že (v zraku).
2.
čustvenostno kdo nezadržano silovito izraziti kaj , zlasti jezo
(Kjer koli) /za vsak prazen nič/ eksplodira.
SSKJ²
esplanáda -e ž (ȃ)
knjiž. prazen raven prostor pred kakim velikim poslopjem, ploščad: spomenik stoji na esplanadi pred mestno hišo
Celotno geslo Etimološki
evakuȋrati -am nedov. in dov.
Število zadetkov: 320