Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
prázen Frazemi s sestavino prázen:
bíti prázen dím, iméti prázno glávo, mlátenje prázne sláme, mlatíti prázno slámo, na prázen želódec, píti na prázen želódec, prázen dím, prázna gláva, prázna káhla, prázna sláma, prázne obljúbe, prepírati se za prázen nìč
Celotno geslo Pregovori
prazen je sestavina izrazov
Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal, Prazen klas stoji pokonci, Prazna vreča ne stoji pokonci, Sanje so prazne marnje
V VARIANTI IZRAZOV: Veliko hrupa za nič
Celotno geslo Etimološki
prázen -zna prid.
Pleteršnik
prázen, -zna, adj. leer; p. sod, p. papir, prazna glava; prazni kraji, öde Gegenden; p. dobrega, Ravn.; — gehaltlos, schal; prazna pijača; prazna pesem; — nichtig, eitel; prazne besede, leere Worte; p. izgovor, eine leere Ausrede; prazna vera, der Aberglaube; p. up, eitle Hoffnung; p. strah, unbegründete Furcht; p. hrup, blinder Lärm; p. nič, eitel Nichts, Cig.; p. strel, ein blinder Schuss, Jan. (H.); ta je prazna, das sind faule Fische, Cig.; ni prazna, es ist nicht ohne, Cig.; — vergeblich; prazno pot storiti, Cig.; prazen udarec, ein Fehlstreich, Cig.; — vacant: prazno mesto; — prazni čas, die Muße, Cig., Jan.; prazna ura, die Freistunde, V.-Cig.
Prekmurski
prázen -zna -o prid.
1. prazen, v katerem ni ničesar: i Zemla je bila püſztna, prázna SM 1747, 3; i nyidva mo'snya je prázna oſztánola KM 1790, 26; Geto ſzo temniczo prázno najsli KM 1796, 120; ino szvojo prázno zemlo z-Ruszmi oblüdovititi KOJ 1848, 10; pren. od greiha prázen biti nemore TF 1715, 43; od greiha prázen biti nemore SM 1747, 42; i odpoſzlali ſzo ga práznoga KŠ 1771, 139; Ár eta vu vami bodoucsa i obiljávajoucsa ne poſztávijo váſz prázne KŠ 1771, 717; Ne püſzti náſz brezi dára, Prázne od licza tvojega BKM 1789, 125
2. ki ne izhaja iz stvarnih dejstev: Niſcse váſz naj ne zapela ſzpráznimi ricsmi KŠ 1771, 583
3. ki ne predstavlja prave, resnične vrednosti: Ne bojdmo po'zelávczi prázne dike KŠ 1754, 61; da ſze nevolno lüsztvo li ſzpráznov nyega vörov hváli KŠ 1754, 4b
4. prost, ki je brez obveznosti: Rad je steo v-práznih vöraj dobre knige KOJ 1845, 5
Smučanje
prázna vôžnja -e -e ž
SSKJ²
praznína -e ž (ī)
1. prazen prostor, prazna površina: okrog utrdbe je bila praznina; praznine med omarami so zapolnili s policami za knjige; praznine med vrsticami / ekspr., z oslabljenim pomenom vrgel se je v praznino prepada v prepad; pren., ekspr. praznine v znanju
2. navadno s prilastkom dejstvo, pojav, da je kaj prazno: praznina v dvorani je slabo delovala na igralce; praznina sobe ga vznemirja / strah pred praznino
// ekspr. kar ne predstavlja resnične, prave vrednosti: spoznal je praznino tedanjega kulturnega življenja; v sebi je začutil neznosno praznino; praznina bogastva, slave / duhovna, notranja praznina
● ekspr. skušal se je spomniti njegovega imena, toda v spominu je bila praznina ni se mogel spomniti; ekspr. po nekaj mesecih je med njima nastala praznina odtujila sta se drug drugemu; ekspr. čutiti praznino v želodcu biti lačen
Celotno geslo Etimološki
praznovẹ́ren -ẹ̄rna prid.
Prekmurski
preglejǜvati -ǘjem nedov. pregledovati: da v-leti po szvétkaj jászne divojke májo kaj preglejüvati KOJ 1845, 38; Na pobegi k-csele potoki, steroga nema csasza preglejüvati KOJ 1848, 74; Szkrblivi vért more preglejüvati edno i to drügo AI 1875, br. 1, 8; prisli szo fare preglejüvat KOJ 1914, 135; Tam Vourih vsze povszéd preglejüje KOJ 1848, 60; moski kaj okoli hrame preglejüjejo KOJ 1845, 46; dugo je preglejüvo ta prázna krôszna AI 1875, br. 1, 7; Kruci .. nego szo lih priliko preglejüvali Králi sze podati KOJ 1848, 105
Celotno geslo Sinonimni
prenaselíti -sélim dov.
kaj z naselitvijo doseči, da je na kakem ozemlju večje število prebivalcev od ustreznega, pričakovanega
SINONIMI:
SSKJ²
prepríčati -am dov. (ī ȋ)
doseči, da ima kdo povedano, mišljeno glede na logiko, izkustvo upravičeno za resnično, pravilno: prepričal jih je o njeni krivdi, o potrebnosti česa; ni ga prepričal, da bo vojne kmalu konec / prepričati koga o pravilnosti, resničnosti česa / ta dokaz ga je prepričal, da se je motil
● pog. prepričaj ga, da bo šel z nami pregovori
// publ. vzbuditi pozitiven odnos: predstava me ni prepričala / ta roman niti umetniško niti idejno ne prepriča nima ustreznih umetniških in idejnih kvalitet
    prepríčati se 
    spoznati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričal se je o njihovi poštenosti, zastar. njihove poštenosti; prepričaj se, ali je cesta prazna; ekspr. na svoje oči sem se prepričal, da je to res
    prepríčan -a -o
    1. deležnik od prepričati: že na pol prepričani ljudje so spet začeli dvomiti; prepričan je bil, da bo sprejet; biti prepričan o svojem uspehu; biti prepričan v zmago o zmagi; popolnoma, trdno, ekspr. sveto prepričan
    2. ki vsebuje, izraža prepričanost o čem: videl je njegov prepričani pogled
    3. ki ima svoj nazor, idejo brez dvomov, pomislekov za najbolj pravilen, ustrezen resničnosti: postati prepričan komunist
    ●     knjiž. biti prepričan vase imeti zaupanje vase, biti samozavesten; pog. nisem prepričan, če bom šel na izlet ne vem gotovo, nisem se še odločil; ekspr. bodite prepričani, da se bom potrudil poudarja gotovost izpolnitve, uresničitve povedanega; prisl.: res je, je prepričano dodal
Pleteršnik
preslẹ̑gast, adj. lückig: njiva je preslegasta, če ima prazna, gola mesta mej vsejanim žitom, tudi glava je preslegasta, kadar je plešasta, platno je preslegasto ali sploh tkanina, kadar se preza in se uže vidijo nitke (fadenscheinig), Senožeče-Erj. (Torb.); hišni zidovi iz robatega kamena bi bili preslegasti, Vrtov. (Vin.); — nam. presledkast.
Pleteršnik
prevę̑ra, f. napačno nam. prazna vera, po nem. Aberglaube, Guts.; — prim. Štrek. (Arch. XIV. 537.).
Celotno geslo Frazemi
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta
Jezikovna
Razlaga jugoslovanske himne

Poznam to himno že iz mladih let. Je kitica v tej pesmi, ki je ne razumem. Bi lahko mi razložili kaj sploh pomeni?

Živi, živi duh slovanski,

bodi živ na veke,

grom in peklo, prazne vaše

proti nam so steke.

Za besedo peklo vem, da je stara oblika za pekel. Naprej pa ne morem uganiti, kaj pomeni sledeči stavek.

Pravopis
razvodenèl -éla -o in razvodenél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~a pijača; poud. ~a razprava |vsebinsko prazna|
razvodenélost -i ž, pojm. (ẹ́)
Prekmurski
rezi predl. z rod. brez: kai ſze Boga ſzamoga doſztoy, kai je rezi zacsétka, i koncza SM 1747, 33; gdaje pod sztrêhov hrámba kak vu nasem kráji na prtolêtje rez’ krme (prázna) bila AIP 1876, br. 6, 8
SSKJ²
režáti -ím nedov., rêži in réži; rêžal in réžal (á í)
1. imeti režo, reže: čevlji so režali, ker so popustili šivi; škafi režijo / zemlja reži od suše je razpokana
// navadno s prislovnim določilom biti ozko odprt: odprtina čedalje bolj reži; rana zelo reži
2. kazaje zobe oglašati se z zamolklim, grozečim glasom: pes, zver reži / volk je režal na žrtev; pren. iz jame je režala v nas človeška lobanja
3. slabš. govoriti z odsekanim, zadirčnim glasom: z njim se ni mogoče pogovarjati, samo reži; če se je razburila, je še bolj režala kot sicer
// s predlogom odsekano, zadirčno govoriti s kom: režal je na mater; ves dan je režala vanjo; režati nad kom
4. ekspr. biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: v nas so režala prazna okna hiše; pred nami reži prepad
    režáti se ekspr.
    s široko odprtimi usti se zelo glasno smejati: vojaki so se šalili in se režali; dobrodušno, veselo se režati
    ●     nizko reži se kot pečen maček zelo
    // slabš. smejati se, posmehovati se: kaj se mi pa režiš; režali so se njegovi nerodnosti
    režèč -éča -e:
    režeč se je prišel v sobo; režeč pes
Celotno geslo Frazemi
ríba Frazemi s sestavino ríba:
kot ríba na súhem, kot ríba v vôdi, májhna ríba, molčáti kot ríba, odpírati ústa kot ríba na súhem, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba na súhem, počútiti se kot ríba v vôdi, premetávati se kot ríba na súhem, velíka ríba, zdráv kot ríba [v vôdi], zévati kot ríba na súhem, znájti se kot ríba v vôdi
Pleteršnik
sánja, f. 1) der Traum, Mur., Cig., Jan.; (senja, Mik.); mine kakor sanja, Dalm.; eno sanjo so vsi imeli, Ravn.; Al' Miletu sanja Vsa prazna je to, Vod. (Pes.); imel sem čudno sanjo, jvzhŠt.; nav. pl. sanje; prijetne, čudne, težke sanje imeti; v sanjah kaj videti, storiti; sanje so se mi izpolnile, mein Traum ging in Erfüllung; — 2) ein leeres Geschwätz: kdo bo zmerom te sanje poslušal! Lašče-Levst. (Rok.); — 3) eine Person, die fortwährend schwätzt: čemu to sanjo sem pošiljate! Lašče-Levst. (Rok.).
Število zadetkov: 163