Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prázničen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na praznik: nastopilo je praznično jutro / praznične prireditve / praznični dnevi / praznična obleka; praznično kosilo / ekspr.: praznični mir; praznično razpoloženje
 
ekspr. biti praznične volje veselo razpoložen
    práznično prisl.:
    praznično oblečen; praznično pogrnjena miza; sam.: pri tem so občutili nekaj prazničnega
SSKJ²
prážnji -a -e prid. (á)
star. prazničen, boljši: pražnji klobuk; pražnji prt; ima eno samo pražnjo obleko; bela pražnja srajca
● 
star. pražnji dan praznični dan, praznik; star. pražnja stran življenja vesela, vedra
♦ 
etn. pražnje platno tanko ročno tkano platno
    prážnje prisl.:
    pražnje obleči otroke; pražnje razpoložen človek; sam.: preobleči se v pražnje v praznično, boljšo obleko; priti v pražnjem praznično oblečen
SSKJ²
nalíšpati -am dov. (ȋ)
zastar. okrasiti, olepšati: konje so nališpali s pisanimi trakovi / svoj govor je zelo nališpal
    nalíšpati se ekspr.
    olepšati se, nalepotičiti se: nališpala se je za ples
    nalíšpan -a -o:
    nališpane ženske; praznično nališpana
SSKJ²
obléči1 obléčem dov., obléci oblécite in oblecíte; oblékel oblékla (ẹ́)
1. narediti, da ima kdo na telesu oblačilo, dodatke: mati je že oblekla otroka; obleči haljo, krilo, majico; hitro se obleči; obleči si hlače / športno, zimsko se obleči; obleči se za potovanje; za pusta se je oblekel v dimnikarja / obleči rokavice natakniti zastar., škornje obuti
2. ekspr. oskrbeti z obleko, oblačili: stric ga je vsako leto oblekel; prodali so prašiča, da bi se oblekli
3. ekspr. obložiti, obdati: obleči stene s tapetami / obleči sedeže v usnje
● 
knjiž. reka je oblekla zimski plašč je poledenela; publ. že desetkrat je oblekel dres državne reprezentance je nastopil kot član državne reprezentance; ekspr. obleči vojaško suknjo postati vojak; knjiž. to misel je težko obleči v besede izraziti z besedami; knjiž., ekspr. češnja se je oblekla v cvetje se je razcvetela
    obléčen -a -o:
    sem že oblečen in obut; za zimo je oblečen; praznično, v črnino oblečena
     
    koruza je dobro oblečena, zima bo huda po ljudskem verovanju če imajo koruzni storži veliko krovnih listov, bo zima huda
SSKJ²
odéti odénem dov., odêni odeníte (ẹ́)
namestiti zlasti odejo na ležečo osebo zaradi zaščite pred mrazom: položila je otroka v posteljo in ga odela; odeti s prešito odejo, rjuho; odeti se čez glavo; premalo, toplo se odeti / ekspr. odeti stopnice s preprogo pokriti, pogrniti; ekspr. sneg je odel gozd
// knjiž. obleči1odeti plašč; odeli so jo v zlato in škrlat; praznično se odeti
● 
knjiž. kar je čutil, je težko odel v besede izrazil z besedami; knjiž. odeti preteklost s slavo poveličati jo
    odéti se knjiž., z oslabljenim pomenom
    izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: vas se je odela v mir, molk; odeti se v lahen sen zaspati; odeti se s ponosom postati ponosen
    odevèn -êna -o zastar.:
    odevena v drag plašč
    odét -a -o:
    v črno čipkasto obleko odeto telo; zebe ga, ker je premalo odet
SSKJ²
prázničnost -i ž (á)
nav. ekspr. lastnost, značilnost prazničnega: prazničnost dneva / prazničnost razpoloženja / v dvorani je vladala prazničnost praznično razpoloženje
SSKJ²
vesêlje -a s (é)
1. stanje prijetne vznemirjenosti, ki se izraža v smehu, petju, živahnosti: vso družbo je zajelo veselje; ekspr. nalesti se veselja od tovarišev; prepustiti se veselju; spodbujati k veselju / ekspr. to je bilo veselje, ko so se srečali
// izražanje te vznemirjenosti: veselje se je sprevrglo v divjanje; vsepovsod vlada veselje; ekspr. mesto hrumi od veselja; hrupno, praznično veselje; trenutki veselja / na vrtu se je začelo razvijati ljudsko veselje; opustiti ponočno veselje veseljačenje
2. prijetno duševno stanje, ki se izraža v vedenju, odnosu do življenja: prinesti komu veselje in mir; ekspr. veselje kar kipi v njem; živeti v sreči in veselju; vir veselja / ekspr. v tej deželi je doma, prebiva veselje so ljudje veseli / ekspr. veselje mu je sijalo iz oči; njegov nasmeh je poln veselja
// čustvo, ki ga povzroči kaj ugodnega, zaželenega: ob pogledu na otroke ga je prevzelo veselje; ni jim maral greniti veselja; pokazati veselje nad darilom; jokati, vzklikati od veselja; ekspr. kar sije, se topi od veselja zelo je vesel; čisto, ekspr. neizmerno veselje; solze veselja / z učenjem jim dela veselje; ima veselje, če jih lahko spre; z igračo je otroku naredil veliko veselje ga je zelo razveselil; to mi je v veliko veselje
3. kar ima kdo rad, mu je prijetno: pravljice so otroško veselje; vsak človek ima kakšno veselje; ne kratite mu veselja, da hodi v hribe / pripraviti komu veselje razveseliti ga / ekspr. oblaki so prinašali dež namesto zimskega veselja snega
// v povedni rabi, z nedoločnikom izraža prijetnost dejanja, ki ga izraža nedoločnik: veselje ga je gledati, kako dela; veselje je hoditi po tako lepih krajih; studenec je hladen, da ga je veselje piti / ima avtomobil, da ga je veselje pogledati ima zelo lep, zelo dober avtomobil
4. pozitiven odnos, zaradi katerega se zdi kaj, ukvarjanje s čim prijetno, zaželeno: razviti, vzbuditi v kom veselje do glasbe, za glasbo; na to šolo se je vpisal iz veselja do kemije / imeti veselje do vrta, za vrt, z vrtom / uredili bodo igrišče, naj ima mladina veselje / slikati iz veselja
// vnema, prizadevnost: veselje, s katerim se je lotil dela, se je izgubljalo / z veseljem prebira njegova dela rad; z veseljem jim je zapel / kot vljudnostna fraza: z veseljem vas pozdravljamo med nami; z veseljem sprejmemo vaše povabilo
// v medmetni rabi, v zvezi z veseljem izraža vljuden sprejem predloga, pritrditev: boste prišli? Z veseljem
5. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi da je veselje zelo: vojaki so izurjeni, da je veselje; zdravi so, da je veselje; gre gladko, da je veselje / sedli so na sani in je šlo, da je bilo veselje zelo hitro; napivalo se je, da je bilo veselje dosti; krompir je obrodil, da je bilo veselje obilno, bogato
// zelo dobro: plava, pleše, da je veselje; zapel je, da je bilo veselje / lotila se je gospodinjstva, da je bilo veselje zelo uspešno; plezali so, da je bilo veselje zelo spretno
● 
otroci ji delajo veselje se razvijajo, ravnajo tako, kot si želi; z njim, nad njim nimam nobenega veselja ni tak, kot si želim; vznes. šel je v nebeško veselje umrl je; ekspr. kratko veselje – dolga žalost; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga
SSKJ²
vzdúšje -a s (ȗnavadno s prilastkom
1. kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: vzdušje je postalo napeto; prijateljsko, zaupno vzdušje; v takem vzdušju se ne da delati / delovno, ustvarjalno vzdušje / za boljše vzdušje je kupil steklenico šampanjca razpoloženje / vzdušje pesmi občutje
// kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: ugodno politično vzdušje; vzdušje predvolilne kampanje / film prikazuje vzdušje časa
// kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah je vladalo praznično vzdušje; pokvariti počitniško vzdušje; pričarati božično, novoletno vzdušje
2. zastar. zrak: vzdušje je precej zatohlo; vlažno vzdušje
SSKJ²
prenajédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prenajedati se: praznično prenajedanje; prenajedanje s hitro hrano, z mesom; poležavanje in prenajedanje / psihološki vzroki prenajedanja; potreba, želja po prenajedanju / kompulzivno prenajedanje; obdobja prenajedanja; prenajedanje, bruhanje in stradanje / ekspr. čustveno prenajedanje
SSKJ²
prenažíranje -a s (ȋ)
glagolnik od prenažirati se: praznično prenažiranje; poležavanje in prenažiranje / prenažiranje s čokolado / sla, želja po prenažiranju
SSKJ²
preobjédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od preobjedati se: praznično preobjedanje / preobjedanje z mesnimi jedmi
// prehranska motnja, ki se kaže v večkratnem, navadno ponavljajočem se pretiranem jedenju: biti nagnjen k preobjedanju; znaki kompulzivnega preobjedanja / otroci z motnjo preobjedanja
SSKJ²
rómarica -e ž (ọ̑)
rel. vernica, ki gre k romarski cerkvi, v sveti kraj: praznično oblečene romarice; iz cerkve se je slišalo petje romaric
SSKJ²
štímunga -e ž (í)
pog. razpoloženje, ozračje: slaba novica je pokvarila praznično, veselo štimungo / v vsaki družbi je znal ustvariti štimungo dobro razpoloženje / s to tehniko je slikarju uspelo doseči tipično spomladansko štimungo; otožna štimunga drame, pesmi občutje
Število zadetkov: 13