Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
gospódov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gospoda: čisti gospodovo obleko / na mizi je ležal gospodov brevir / vznes. gospodov dan nedelja; star. v letu Gospodovem 1664 leta 1664
♦ rel. angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko; razglašenje Gospodovo praznik v spomin na tri kralje, ki so počastili in obdarovali novorojenega Kristusa, 6. januarja
SSKJ
manifestatíven -vna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. s katerim se izraža podpora: manifestativen shod; manifestativno razpoloženje
  2. 2. ki javno, navadno slovesno izraža, kaže kaj: manifestativna izpoved; manifestativno narodno delo
    manifestatívno prisl.: praznik so proslavili manifestativno
SSKJ
obeléžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) publ.  
  1. 1. označiti, zaznamovati: obeležiti hiše, ki niso primerne za bivanje / obeležiti traso / s polaganjem vencev so obeležili obletnico proslave
  2. 2. razložiti, pojasniti: v govoru je obeležil pomen te akcije; obeležiti temeljna stališča glede vojne in miru
    obeléžen -a -o: državni praznik je bil obeležen z novimi delovnimi zmagami; obeležena trasa
SSKJ
prážnji -a -e prid. (á) star. prazničen, boljši: pražnji klobuk; pražnji prt; ima eno samo pražnjo obleko; bela pražnja srajca
● star. pražnji dan praznični dan, praznik; star. pražnja stran življenja vesela, vedra
♦ etn. pražnje platno tanko ročno tkano platno
    prážnje prisl.: pražnje obleči otroke; pražnje razpoložen človek; sam.: preobleči se v pražnje v praznično, boljšo obleko; priti v pražnjem praznično oblečen
SSKJ
razglašênje -a s (é) glagolnik od razglasiti, sporočiti: razglašenje republike
♦ rel. razglašenje Gospodovo praznik v spomin na tri kralje, ki so počastili in obdarovali novorojenega Kristusa, 6. januarja
SSKJ
róžnica -e ž (ọ̑) 
  1. 1. knjiž., redko (cvetlični) lonec: pelargonije v rožnicah
  2. 2. nar. zahodno praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren: to je bilo že po rožnici
    ♦     bot. rožnice lesnate in zelnate rastline z navadno dvojnim cvetnim odevalom in suhimi ali omesenelimi plodovi, Rosaceae
SSKJ
sláva -e ž (á) 
  1. 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga
    // moja pesem naj mu bo v slavo v čast
    // velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava
  2. 2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu
  3. 3. v srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava
    ●     ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojišču
    ♦     rel. molitev pri maši z začetkom: Slava
SSKJ
svét -a -o prid., svetéjši (ẹ̑ ẹ́) 
  1. 1. rel. zaradi popolnosti vreden češčenja: Bog je svet / sveti [sv.] Duh tretja božja oseba; sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef
    // sveta brata Ciril in Metod
    // ki je v zvezi z Bogom, svetniki, verskimi obredi: sveti kraji; sveti ostanki relikvije; sveta pesem, podoba; poljubiti sveta tla / (sveti) krst prvi od sedmih zakramentov katoliške cerkve; sveti oče papež; (sveti) sinod v pravoslavni cerkvi najvišji kolektivni upravni, izvršni organ; (sveta) maša; sveto leto navadno vsako petindvajseto leto, namenjeno verski prenovi, poglobitvi; sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve
  2. 2. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere: brati, razlagati sveto pismo / sveto pismo nove, stare zaveze
  3. 3. ki se časti kot božansko bitje, bog: sveti bik, hrošč; sveti hrast; indijske svete krave
    // ki je v zvezi z bogovi, kultom, verskimi obredi: sveti kamen; jezik svetih knjig / sveta gora Olimp; romati v sveto mesto v Meko
    // sveto število
  4. 4. ekspr. ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: bil je svet in pobožen mož / njegovo življenje je bilo sveto / delati se svetega
  5. 5. ekspr., v povedni rabi ki ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim: ta kraj je zanj svet; zakon jim je bil svet in nedotakljiv; izgubil je vse, kar mu je bilo sveto
  6. 6. ekspr. ki se pojavlja v veliki stopnji: sveti mir; bližal se je s svetim strahom zelo spoštljivo; obšla ga je sveta groza; sveto spoštovanje
    // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: to je naša sveta dolžnost, pravica; sveta resnica / sveta vojna proti fašizmu upravičena
    // kot vzklik o sveta preproščina
    ●     ekspr. vidita se na (vsake) svete čase malokdaj, poredkoma; v krščanskem okolju (sveti) križ božji, pa začnimo izraža prošnjo za uspeh pri delu; šalj. dolg ti bo plačal o svetem nikoli nikoli; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; sveta noč v krščanstvu noč pred božičem; ekspr. sveta nebesa, kako je lepo izraža začudenje, navdušenje; ekspr. nič mu ni sveto pri svojem ravnanju nima pomislekov
    ♦     med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; zgod. sveta aliansa ali sveta zveza zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem; zool. sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica
    svéto stil. svetó prisl.: sveto obljubiti, trditi, verjeti; sveto živeti; biti sveto prepričan
    ●     ekspr. za sveto ne bi mogel tega reči z vso gotovostjo
    svéti -a -o sam.: vsi svêti in vsi svéti v krščanskem okolju praznik vseh svetnikov 1. novembra; družina je zanjo nekaj svetega
    ♦     rel. Najsvetejše posvečena hostija, sveto rešnje telo
SSKJ
svetoštéfanski -a -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. v krščanskem okolju nanašajoč se na praznik svetega Štefana 26. decembra: svetoštefanske šege
  2. 2. knjiž. nanašajoč se na ogrskega kralja Štefana I.: svetoštefanska krona / svetoštefansko kraljestvo ogrsko kraljestvo
SSKJ
télovski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na telovo: telovska procesija / telovski praznik
SSKJ
trgátven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na trgatev: trgatvena dela / trgatveni praznik
♦ zgod. trgatveni red nekdaj predpisi o obveznem času trganja grozdja
SSKJ
véren1 -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima vero, versko prepričanje: veren človek; postati veren; globoko veren
● nar. odzvonilo je vernim dušam avemarijo; na verne duše v krščanskem okolju na praznik spomina na duše v vicah 2. novembra
    vérno prisl.: verno moliti; sam.: skupina vernih
SSKJ
vnebohòd -óda in vnébohod -a m (ȍ ọ́; ẹ̑) 
  1. 1. rel. odhod, dvig Kristusa v nebo, nebesa štirideset dni po vstajenju: apostoli so bili priče vnebohoda
  2. 2. v krščanstvu praznik štirideseti dan po veliki noči: praznovati vnebohod / odšel je na vnebohod
SSKJ
žídovski -a -o prid. (í) nanašajoč se na Žide ali žide: židovski bankir / židovski praznik / židovska četrt / židovska vera vera, ki temelji na svetem pismu stare zaveze in talmudu
SSKJ
amnestírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati, podeliti amnestijo: za državni praznik so jih amnestirali
    amnestíran -a -o: amnestirane osebe
SSKJ
bakláda -e ž (ȃ) sprevod z baklami: za praznik so priredili baklado
SSKJ
garnizíja -e ž (ȋ) voj. vse vojaške enote v kakem kraju: praznik mestne garnizije; poveljnik garnizije / čete so zamenjale garnizijo garnizon
SSKJ
izobéšati -am nedov. (ẹ́) obešati na vidno mesto: za praznik dela izobešati rdeče zastave
SSKJ
krasítev -tve ž (ȋ) glagolnik od krasiti: krasitev dvorane; krasitev mesta za praznik / načini krasitve
SSKJ
Maríjin -a -o prid. (ȋ) v zvezah: rel. Marijina družba cerkvena organizacija, katere člani se po Marijinem zgledu trudijo biti čim boljši kristjani; Marijino oznanjenje praznik 25. marca; um. Marijino oznanjenje motiv Marije in angela
Število zadetkov: 104