Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
pepelnica [pepeu̯nícanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

pepelnica, tj. sreda po pustnem torku

Pleteršnik
pę́tkovati, -ujem, vb. impf. fasten: kadar ima Bog praznik, tudi hudobec ne petkuje, ZgD.
Pleteršnik
pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
Celotno geslo Pohlin
poročiti [poročīti poročím] dovršni glagol
  1. ukazati, naročiti
  2. poročiti
Celotno geslo Pohlin
poroka [porọ̑ka] samostalnik ženskega spola

poroka

PRIMERJAJ: poroštvo

Celotno geslo Pohlin
poroštvo [porọ̑štvo] samostalnik srednjega spola

porokanepopoln podatek

PRIMERJAJ: poroka

Pleteršnik
poslováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Knecht o. Magd sein, dienen, Dict., Jan.; p. komu, jemandem Dienste leisten, C.; meni posluješ in strežeš, Krelj; po hiši p. = pospravljati, C.; knechtliche Arbeit verrichten: v praznik p., Jsvkr.; — p. s kom, jemanden als Knecht o. Magd behandeln, C.; — 2) thätig sein, handeln, arbeiten, Jan., kajk.-Valj. (Rad); gebaren, nk.
Pleteršnik
posvetíti 2., -ím, vb. pf. 1) heilig machen; — heilig sprechen, Cig., Jan.; — p. se, heilig werden, Cig.; — p., heiligen, sanctificieren; posvečeno bodi tvoje ime; — p. praznik, Trub.; — 2) weihen, consecrieren: za mašnika koga p.; cerkev p.; posvečena voda, C.; hostijo p.; — 3) opfern: srebro in zlato Gospodu p., Dalm.; — (po hs., rus.) dedicieren, widmen, Cig., Jan., nk.; p. se, sich weihen oder widmen: Bogu se p., Cig., nk.
Pleteršnik
práznik, m. 1) der Feiertag, der Festtag; božični prazniki; zapovedan p., ein gebotener Feiertag; p. posvečevati, den Feiertag heiligen; vsak dan imeti p. = lustig leben, Cig.; — šolski p., der Ferialtag, šolski prazniki, die Ferien, Cig., Jan., nk.; sodnji prazniki, Gerichtsferien, Jan.; — 2) der Hurer, ogr.-Valj. (Rad); — der Ehebrecher, Habd.-Mik.
Prekmurski
práznik -a m prešuštnik: Naj ſto ne bode práznik, ali neſznáj'zni, liki E'zau KŠ 1771, 695; kaj vſzáki práznik, ali necsiſzti nema örocsine vkráleſztvi Kriſztuſovom KŠ 1771, 583; Kára, k ſzo práznika nej vö vrgli KŠ 1771, 489; kaj publikánuske i prázniczke bodo pred vami sli vu králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 70; Jaj prázniki KM 1783, 286; tvoj szin, ki je tvoje 'zivlejnye ſzprázniki pojo KM 1783, 224; i z-práznikmi más obcsinsztvo TA 1848, 40
Celotno geslo Pohlin
praznik [práznik] samostalnik moškega spola

praznik

Celotno geslo Hipolit
praznik samostalnik moškega spola
Vorenc
praznik m, F22, celebritas, celebratio, en imenitin s'hód ali praṡnik; dies festus, praṡnik; feriae, -arum, praṡnik, praṡnizhni dnèvi; festivitas, praſnik; festum, -ti, praṡnik; encaenia, ponovlenîe teh praṡnikou, cerqueniga ṡhegnanîa. Joa:10; peplus, -li, en ṡa viſſoke praṡnike gvánt, kateri ob velikih godeih, inu ohzetih moṡhie, inu ṡhene noſſio, en ohzetni gvánt; scenophegia, praṡnik teh utt; solemnitas, obhajanîe, praṡnik, s'hodiṡzhe, viſſok praṡnik
Svetokriški
praznik -a m praznik: S. Hieronijmus pravi de ta Prasnik im. ed. pomenj sledno dusho, kadar hozhe v'gnado Boshjo priti ǀ kumaj dozhaka de praſnik im. ed. pride ǀ Velik Prashnik im. ed. je ta Boshizhni dan ǀ Na dan tiga Svetiga Praſnika rod. ed. ǀ Dan tiga prasnika rod. ed. ie moj dan ǀ ſe perpraula h' temu Svetimu Praſniku daj. ed. ǀ ſi dolshan ta S: Prasnik tož. ed. v'shlushbi Boshy dopernesti ǀ vſak Praſnik tož. ed. ſe ſpovejsh inu obhajash ǀ NA TA VELIKI PRASNIK tož. ed. TEH S. FINKVSHTI ǀ vezhkrat ſim S: Masho v'Prasnik tož. ed. samudil ǀ v'praſnik tož. ed. vſelej drugo Goſpodo v'Goſtje povabite ǀ de nebomo s'prasnik tož. ed. prepovedana della dellali ǀ vſij h'prasnikam or. ed. perpraulaio goſtarje ǀ Takushni Prasniki im. mn. meni ne dopadeio ǀ Kadar ſo odpuſtiki, ali veliki Praſniki im. mn. li shene per ſpovednizi, inu per ſvetem Obhaili ſe vidio ǀ tu ſmerdezhe blatu vashih prasniku rod. mn. vam bom vergil na vashe oblizhje ǀ Blagar temu, kateri te ſvete prasnike tož. mn. ſpodobno poſvezhova ǀ sklenejo Chriſtuſa Velikunozhne Praſnike tož. mn. vmorit ǀ O' Boshizhnih Praſnikah mest. mn. pak opomina, de imamo Bogu zhaſt dati ǀ sakaj tedaj G. Bug je djal, de tu ſmerdezhe blatu ob prasnikah mest. mn. ludje v' Zerku noſſio ǀ v'Cerku kumaj ob prasnikoh mest. mn. gresh
Celotno geslo Megiser
praznik -a samostalnik moškega spola
Besedje16
praznik sam. m ♦ P: 39 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TC 1567, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, BTa 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Celotno geslo Pohlin
praznovati [praznováti praznȗjem] nedovršni glagol

praznovati

Besedje16
pražnik gl. praznik ♦ P: 3 (TA 1550, TC 1555, TAr 1562)
Celotno geslo Pohlin
prosenica2 [proseníca] in [prosẹ̑nica] samostalnik ženskega spola

praznovanje v čast bogu Janu

Celotno geslo Pohlin
pustovati [pustováti pustȗjem] nedovršni glagol

praznovati pust; pustovati

Število zadetkov: 96