- 1. spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
- 1.1. objava na takem spletnem mestu
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga]
Celotno geslo
Etimološki
bráti bérem nedov.
SSKJ²
budístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na budiste ali budizem: budistični duhovniki; prebirati budistične spise; budistični tempelj; tamkajšnji prebivalci so budistične vere
nanašajoč se na budiste ali budizem: budistični duhovniki; prebirati budistične spise; budistični tempelj; tamkajšnji prebivalci so budistične vere
Celotno geslo
Etimološki
čītati -am nedov.
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
erótičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na erotiko, ljubezenski: v romanu si je prizadeval prikazati erotično strast; erotično čustvo / pesmi z erotično vsebino / prebirati erotične spise; erotična poezija / bil je erotičen pustolovec
nanašajoč se na erotiko, ljubezenski: v romanu si je prizadeval prikazati erotično strast; erotično čustvo / pesmi z erotično vsebino / prebirati erotične spise; erotična poezija / bil je erotičen pustolovec
SSKJ²
evangélij -a m (ẹ́)
1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov življenja, dela in nauka Jezusa Kristusa: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza
// odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji
// del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju
2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela
3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij
● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere
1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov življenja, dela in nauka Jezusa Kristusa: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza
// odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji
// del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju
2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela
3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij
● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
evangélij -a m
ver. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka
SINONIMI:
vznes. božja beseda, knj.izroč. veselo oznanilo
SSKJ²
izbírati -am nedov. (ī ȋ)
1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločati se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbirati darilo; izbirati blago za obleko; dolgo, skrbno izbirati; izbirati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbirati besede za slavnostni govor; izbirati otroku ime; izbirati med dvema možnostma; učenci si izbirajo poklic
● v jezi ne izbira besed uporablja neprimerne, žaljive besede; ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi
♦ ptt, nekdaj izbirati telefonsko številko vrteti številčnik na telefonskem aparatu, ustrezno zaželeni telefonski številki, zvezi
2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti; prebirati: izbirati fižol
// odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbirati riž
1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločati se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbirati darilo; izbirati blago za obleko; dolgo, skrbno izbirati; izbirati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbirati besede za slavnostni govor; izbirati otroku ime; izbirati med dvema možnostma; učenci si izbirajo poklic
● v jezi ne izbira besed uporablja neprimerne, žaljive besede; ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi
♦ ptt, nekdaj izbirati telefonsko številko vrteti številčnik na telefonskem aparatu, ustrezno zaželeni telefonski številki, zvezi
2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti; prebirati: izbirati fižol
// odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbirati riž
Pravopis
izbírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izbíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ darilo, blago za obleko; ~ riž, fižol prebirati
SSKJ²
izkliceváti -újem nedov. (á ȗ)
1. napovedovati udeležencem dražbe ceno stvari, ki se prodajajo: izklicevalec že izklicuje / izklicevati kos za kosom
2. nekdaj javno prebirati, razglašati, navadno mestne, občinske uredbe: izklicevati na trgu, pred cerkvijo
3. glasno imenovati: pisar je izkliceval imena vojakov
● kramarji so izklicevali svoje blago glasno ponujali; izklicevati ure nekdaj ponoči glasno naznanjati, koliko je ura
1. napovedovati udeležencem dražbe ceno stvari, ki se prodajajo: izklicevalec že izklicuje / izklicevati kos za kosom
2. nekdaj javno prebirati, razglašati, navadno mestne, občinske uredbe: izklicevati na trgu, pred cerkvijo
3. glasno imenovati: pisar je izkliceval imena vojakov
● kramarji so izklicevali svoje blago glasno ponujali; izklicevati ure nekdaj ponoči glasno naznanjati, koliko je ura
Celotno geslo
Sinonimni
izkliceváti -újem nedov.
SSKJ²
jútranjik -a m (ú)
1. časopis, ki izhaja zjutraj: prebirati jutranjike
2. pog. napovedovalec jutranjega radijskega, televizijskega programa: delal je kot jutranjik na prvem programu / radijski jutranjik
3. veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov: jutranjik in večernik
1. časopis, ki izhaja zjutraj: prebirati jutranjike
2. pog. napovedovalec jutranjega radijskega, televizijskega programa: delal je kot jutranjik na prvem programu / radijski jutranjik
3. veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov: jutranjik in večernik
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
kanconiêr tudi kanconjêr -a tudi -ja m (ȇ)
lit. zbirka (starih) romanskih lirskih pesmi: prebirati kanconiere
lit. zbirka (starih) romanskih lirskih pesmi: prebirati kanconiere
SSKJ²
koledár -ja m (á)
1. sistematična razdelitev leta na dneve, tedne in mesece: pomanjkljivosti obstoječega koledarja
♦ astron. gregorijanski koledar ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; julijanski koledar ki ga je vpeljal Julij Cezar
2. list, več listov (papirja) z razdelitvijo leta na dneve, tedne in mesece, navadno s podatki o luninih menah, praznikih: obesiti koledar na steno; zapisati podatek na koledar / namizni, stenski, žepni koledar; stoletni koledar s podatki za najmanj sto let
// knjiga, ki vsebuje poleg koledarskih podatkov še praktično poučne in literarne sestavke: prebirati koledar; marsikaj zanimivega je v tem koledarju / Izseljenski koledar ki ga izdaja Izseljenska matica Slovenije; koledar Prešernove družbe
3. publ., navadno s prilastkom razpored, red1: pripravili so natančen koledar tekmovanj v zimski sezoni / izdelati koledar cvetenja medovitih rastlin
1. sistematična razdelitev leta na dneve, tedne in mesece: pomanjkljivosti obstoječega koledarja
♦ astron. gregorijanski koledar ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; julijanski koledar ki ga je vpeljal Julij Cezar
2. list, več listov (papirja) z razdelitvijo leta na dneve, tedne in mesece, navadno s podatki o luninih menah, praznikih: obesiti koledar na steno; zapisati podatek na koledar / namizni, stenski, žepni koledar; stoletni koledar s podatki za najmanj sto let
// knjiga, ki vsebuje poleg koledarskih podatkov še praktično poučne in literarne sestavke: prebirati koledar; marsikaj zanimivega je v tem koledarju / Izseljenski koledar ki ga izdaja Izseljenska matica Slovenije; koledar Prešernove družbe
3. publ., navadno s prilastkom razpored, red1: pripravili so natančen koledar tekmovanj v zimski sezoni / izdelati koledar cvetenja medovitih rastlin
Celotno geslo
Sinonimni
kólomon -a m
po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati
SINONIMI:
črne bukve, kolomonov žegen
SSKJ²
léksikonski tudi leksikónski -a -o prid. (ẹ̄; ọ̑)
nanašajoč se na leksikon: prebirati leksikonske članke / leksikonski podatki / leksikonski format knjige večji, velik
nanašajoč se na leksikon: prebirati leksikonske članke / leksikonski podatki / leksikonski format knjige večji, velik
Celotno geslo
eSSKJ
leposlôvje leposlôvja samostalnik srednjega spola [leposlôu̯je]
- literarna dela z umetniško, estetsko vrednostjo; SINONIMI: beletristika
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 63
Dostopnost