Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bógovec -vca m (ọ̄)
star. duhovnik, predikant
SSKJ²
predikánt -a m (ā á)
v protestantskem okolju, nekdaj kdor poklicno ali nepoklicno pridiga, pridigar: predikanti so takrat morali zapustiti deželo / protestantski predikant

Slovenski pravopis

Pravopis
bógovec -vca m z -em člov. (ọ́; ọ̑) star. duhovnik, predikant
bógovčev -a -o (ọ́; ọ̑) star.
Pravopis
predikánt -a m, člov. (á; ȃ á) protestantski pridigar

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
predikánt -a m
GLEJ SINONIM: pridigar
GLEJ ŠE: duhovnik, duhovnik

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
predikátor tudi praedikátor -a m predikant, pridigar: poſzluhni kai veli, ino kai te vucsi predikátor pravi SM 1747, 88; Tákſa moucs je vernim reicſi Bosje Praedikátorom dána TF 1715, 34
Prekmurski
voberlèncati -am nedov. motoviliti se: kak szmejsno sze je tam lutheránszki predikant voberlenczao KOJ (1914), 123

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
predikant -a m predikant: S. Copres popade Predicanta tož. ed. sa roko ǀ jeſt s' vashem Predicantem or. ed. hozhmo v' ogin pojti (IV, 19) ← srlat. praedicans ‛pridigar’

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
predikant sam. m ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578)
Število zadetkov: 9