prókónzul -a m (ọ̑-ọ̑)
1. zgod., pri starih Rimljanih civilni in vojaški upravitelj province, ki je bil prej konzul: bil je prokonzul v Mali Aziji; prokonzul je zbiral legije za boj
2. antr. izumrla opica, najverjetnejši prednik šimpanza in gorile: prokonzuli in primati
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
stàr stára -o prid.
1. star, ki ima razmeroma veliko let: Sztari ABC 1725, A3b; kai ſztári Ádam má vu náz vmreiti TF 1715, 33; ka ſze te ſztári Ádam má ftáplati KŠ 1754, 191; Ar ſzam jaſz ſztar KŠ 1771, 162; kakda ſze more cslovik poroditi ſztári bodoucsi KŠ 1771, 271; gda je ſztar, i ſzlab grátao KM 1790, 76; Sztári zamedlani Dühovnik KOJ 1845, 3; Prouti ſztáromi vucsiteli to'zbe notri ne vzemi KŠ 1771, 641; Sztáromi skolniki sze je od toga kihati zacsnilo KOJ 1845, 4; Trucz toi ſztároi kacſi SM 1747, 76; Dai dabi toga ſztároga Csloveka doli mogel obleicsi SM 1747, 53; i tak toga ſztároga csloveka vnami zadávlajmo KŠ 1754, 28; pelavſi nikoga ſztároga vucsenika KŠ 1771, 408; nyim pa dá sztároga sepavoga psza KOJ 1848, 8; Králesztvo v-sztároj dóbi je v-Pannonio bila omejjana KOJ 1848, 3; Na pôti sze je z-ednim sztárim cslovekom szrécsao KAJ 1870, 8; i obá ſzta bilá ſztara vu dnévi ſzvoji KŠ 1771, 161; uu naſſem pak rázumi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; Vſzi ſztári i mládi poſteni lidjé KŠ 1754, 31; nacsi ſze raſzpráscsijo te ſztáre poſzoude KŠ 1771, 29; Komi je ſzlobodno ete knige ſteti? Vſzejm lidém, ſztárim i mládim KŠ 1754, 4
2. značilen za starega človeka: Moi obráz ie ſztar posztano ABC 1725, A8a
3. z izrazom količine izraža število let, preteklih od rojstva: Gda bi pa ſtirideſzét lejt vrejmena ſztar bio KŠ 1771, 360; ſztou, i dvej leti ſztar bodoucſi premino je KM 1796, 71; eden mládi 16 lêt sztar szin te odtirane kralice na trônus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3; ár je bila dvanájſzet lejt ſztara KŠ 1771, 117; dête, stero je pol leta sztaro bilo AI 1875, kaz. br. 7; ſzpomouro je vſzo deczo od dvej lejt i ni'ze ſztaro KŠ 1771, 8
4. ki je obstajal, bil narejen pred drugim iste vrste: Preobrácsanya sztároga mertüka na nôvoga AI 1875, kaz. br. 6; I ete je tüdi te ſztáre vöre nyé návuk KŠ 1754, 9a; Zdáj preminé tüdi imé sztáre Pannonie KOJ 1848, 10; Vo ſcsiſztite tak te ſztári kváſz KŠ 1771, 498; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni KŠ 1771, A1a; Na ſztári ſzlovenſzki Jezik obrnyena KM 1796, 1; nego li ſztáro dobro navado, naſzledüjemo KŠ 1754, 211; piſem vám ſztáro zapovid KŠ 1771, 727; li tiſzto ſztáro vcsenyé vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 5b; sztári mertüki szo nam dugo szlü'zili AI 1875, kaz. br. 6; Peszmi, stere szo szti sztári piszm vküp pobráne SŠ 1796, 1; Sztári dugôcsni mertükov obracsunanye AI 1875, kaz. br. 6; ſzvoje ſztáre grejhe odürjáva KŠ 1754, 209; eti pa ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754; nego ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; i náj bole vu ſztári peſzmaj ſzam recsi nej vküp gliho BKM 1789, 4b; ptühinszke litere vu sztári rodovinszki iménaj sze nücajo AIN 1876, 6; da szo sztárimi mertükami zadovoljeni bili AI 1875, kaz. br. 6
5. v zvezi stari zakon prvi del Svetega pisma, ki obsega obdobje pred Kristusovim rojstvom: vſzi Sztároga i nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; nad ſtejnyem ſztároga Zákona KŠ 1771, 534; História sztároga Testamentoma KM 1796, 3; Na Bo'ze imé ſzo ſze pa nej ſzamo vu ſztárom zákoni nanizávali KŠ 1754, 149; vu ſztárom Zákoni po Prorokaj KŠ 1771, A2b
staréjši tudi staréši -a -e starejši: Bio je pa nyegov ſzin ſztarejſi na nyivi KŠ 1771, 223; Gde ſzem ſztarejſi vſzak dén vtejli BKM 1789, 368; Ádama ſztarejsi ſzin Kájn KM 1796, 8; Stera je med tejmi trejmi Perſonami ſztarejſa KMS 1780, Bb; ár je sztarêsa bila od brata KAJ 1870, 17; Sztarejsega csloveka ne ſtrájfaj KŠ 1771, 640; Dvá sztarejsiva Átilova sziná szta osztala KOJ 1848, 5; Vſzak dén Sztarejſi ſzmo vu 'zitki BKM 1789, 48
nájstaréjši -a -e najstarejši: Med poszlavci najsztaresi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1
stári -a -o sam.
1. stari: Kakda na zemli 'zivéjo Sztári i mládi ſzvéjtom KŠ 1754, 271
2. prednik: Ti ſztári ſzo ga z Ezek pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8; Posebno veliko lübézen májo ti stári k mládim AI 1878, 7; ta ſztára ſzo prejsla KŠ 1771, 537; a. ti ſztári KŠ 1771, 656; kaj je nikſi prorok zti ſztári ſztano gori KŠ 1771, 198; tem spajéčim lidém i stárim krv scéca AI 1878, 7
staréjši -a -e sam.
1. starejši: nego i ſztareiſi bi mogli ſzvoje vucsiti SM 1747, 1
2. starešina, predstojnik: Pri Kajfáſi ſzo ſze vküp ſzpravili ſztarejſi toga lüſztva KM 1796, 107
3. starši: Tou potribüje kaibiſze naſſe ſztareiſſe ino Goſzpodo ne odürjávali TF 1715, 15
1. star, ki ima razmeroma veliko let: Sztari ABC 1725, A3b; kai ſztári Ádam má vu náz vmreiti TF 1715, 33; ka ſze te ſztári Ádam má ftáplati KŠ 1754, 191; Ar ſzam jaſz ſztar KŠ 1771, 162; kakda ſze more cslovik poroditi ſztári bodoucsi KŠ 1771, 271; gda je ſztar, i ſzlab grátao KM 1790, 76; Sztári zamedlani Dühovnik KOJ 1845, 3; Prouti ſztáromi vucsiteli to'zbe notri ne vzemi KŠ 1771, 641; Sztáromi skolniki sze je od toga kihati zacsnilo KOJ 1845, 4; Trucz toi ſztároi kacſi SM 1747, 76; Dai dabi toga ſztároga Csloveka doli mogel obleicsi SM 1747, 53; i tak toga ſztároga csloveka vnami zadávlajmo KŠ 1754, 28; pelavſi nikoga ſztároga vucsenika KŠ 1771, 408; nyim pa dá sztároga sepavoga psza KOJ 1848, 8; Králesztvo v-sztároj dóbi je v-Pannonio bila omejjana KOJ 1848, 3; Na pôti sze je z-ednim sztárim cslovekom szrécsao KAJ 1870, 8; i obá ſzta bilá ſztara vu dnévi ſzvoji KŠ 1771, 161; uu naſſem pak rázumi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; Vſzi ſztári i mládi poſteni lidjé KŠ 1754, 31; nacsi ſze raſzpráscsijo te ſztáre poſzoude KŠ 1771, 29; Komi je ſzlobodno ete knige ſteti? Vſzejm lidém, ſztárim i mládim KŠ 1754, 4
2. značilen za starega človeka: Moi obráz ie ſztar posztano ABC 1725, A8a
3. z izrazom količine izraža število let, preteklih od rojstva: Gda bi pa ſtirideſzét lejt vrejmena ſztar bio KŠ 1771, 360; ſztou, i dvej leti ſztar bodoucſi premino je KM 1796, 71; eden mládi 16 lêt sztar szin te odtirane kralice na trônus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3; ár je bila dvanájſzet lejt ſztara KŠ 1771, 117; dête, stero je pol leta sztaro bilo AI 1875, kaz. br. 7; ſzpomouro je vſzo deczo od dvej lejt i ni'ze ſztaro KŠ 1771, 8
4. ki je obstajal, bil narejen pred drugim iste vrste: Preobrácsanya sztároga mertüka na nôvoga AI 1875, kaz. br. 6; I ete je tüdi te ſztáre vöre nyé návuk KŠ 1754, 9a; Zdáj preminé tüdi imé sztáre Pannonie KOJ 1848, 10; Vo ſcsiſztite tak te ſztári kváſz KŠ 1771, 498; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni KŠ 1771, A1a; Na ſztári ſzlovenſzki Jezik obrnyena KM 1796, 1; nego li ſztáro dobro navado, naſzledüjemo KŠ 1754, 211; piſem vám ſztáro zapovid KŠ 1771, 727; li tiſzto ſztáro vcsenyé vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 5b; sztári mertüki szo nam dugo szlü'zili AI 1875, kaz. br. 6; Peszmi, stere szo szti sztári piszm vküp pobráne SŠ 1796, 1; Sztári dugôcsni mertükov obracsunanye AI 1875, kaz. br. 6; ſzvoje ſztáre grejhe odürjáva KŠ 1754, 209; eti pa ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754; nego ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; i náj bole vu ſztári peſzmaj ſzam recsi nej vküp gliho BKM 1789, 4b; ptühinszke litere vu sztári rodovinszki iménaj sze nücajo AIN 1876, 6; da szo sztárimi mertükami zadovoljeni bili AI 1875, kaz. br. 6
5. v zvezi stari zakon prvi del Svetega pisma, ki obsega obdobje pred Kristusovim rojstvom: vſzi Sztároga i nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; nad ſtejnyem ſztároga Zákona KŠ 1771, 534; História sztároga Testamentoma KM 1796, 3; Na Bo'ze imé ſzo ſze pa nej ſzamo vu ſztárom zákoni nanizávali KŠ 1754, 149; vu ſztárom Zákoni po Prorokaj KŠ 1771, A2b
staréjši tudi staréši -a -e starejši: Bio je pa nyegov ſzin ſztarejſi na nyivi KŠ 1771, 223; Gde ſzem ſztarejſi vſzak dén vtejli BKM 1789, 368; Ádama ſztarejsi ſzin Kájn KM 1796, 8; Stera je med tejmi trejmi Perſonami ſztarejſa KMS 1780, Bb; ár je sztarêsa bila od brata KAJ 1870, 17; Sztarejsega csloveka ne ſtrájfaj KŠ 1771, 640; Dvá sztarejsiva Átilova sziná szta osztala KOJ 1848, 5; Vſzak dén Sztarejſi ſzmo vu 'zitki BKM 1789, 48
nájstaréjši -a -e najstarejši: Med poszlavci najsztaresi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1
stári -a -o sam.
1. stari: Kakda na zemli 'zivéjo Sztári i mládi ſzvéjtom KŠ 1754, 271
2. prednik: Ti ſztári ſzo ga z Ezek pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8; Posebno veliko lübézen májo ti stári k mládim AI 1878, 7; ta ſztára ſzo prejsla KŠ 1771, 537; a. ti ſztári KŠ 1771, 656; kaj je nikſi prorok zti ſztári ſztano gori KŠ 1771, 198; tem spajéčim lidém i stárim krv scéca AI 1878, 7
staréjši -a -e sam.
1. starejši: nego i ſztareiſi bi mogli ſzvoje vucsiti SM 1747, 1
2. starešina, predstojnik: Pri Kajfáſi ſzo ſze vküp ſzpravili ſztarejſi toga lüſztva KM 1796, 107
3. starši: Tou potribüje kaibiſze naſſe ſztareiſſe ino Goſzpodo ne odürjávali TF 1715, 15
SSKJ²
starodávnik -a m (ā)
nav. mn., knjiž. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: antični starodavniki; raziskovati običaje starodavnikov
nav. mn., knjiž. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: antični starodavniki; raziskovati običaje starodavnikov
Pravopis
SSKJ²
SSKJ²
učlovečeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž.
1. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: s pokončno držo se je začel človekov prednik učlovečevati
2. delati kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečevati: umetnost človeka učlovečuje
1. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: s pokončno držo se je začel človekov prednik učlovečevati
2. delati kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečevati: umetnost človeka učlovečuje
Pravopis
učlovečeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; učlovečevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj Pokončna hoja ~uje človeka; neobč. Umetnost človeka ~uje počlovečuje
učlovečeváti se -újem se (á ȗ) Človekov prednik se je začel učlovečevati s pokončno držo
učlovečeváti se -újem se (á ȗ) Človekov prednik se je začel učlovečevati s pokončno držo
Pravopis
visokoróden -dna -o (ọ́; ọ̑) ~ prednik visokega, plemiškega rodu
visokoródni -a -o (ọ́; ọ̑) Dovolite, ~ gospod
visokoródnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
visokoródni -a -o (ọ́; ọ̑) Dovolite, ~ gospod
visokoródnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
Črnovrški
SSKJ²
živéti -ím nedov., žível (ẹ́ í)
1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano
2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja; prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe; take živali ne živijo več / alge in glive živijo skupaj v obliki lišajev / v pravljicah nekoč je živel kralj
3. biti v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: njegov oče še živi; samo enkrat živimo / bolnik komaj še živi; ne more ne živeti ne umreti / ekspr. ta roža je skoraj suha, a živi / človek ne živi dolgo brez hrane in vode
// s prislovnim določilom biti v takem stanju glede na časovno trajanje od rojstva do smrti: človek živi povprečno sedemdeset let; živel je komaj leto dni; s pravilno prehrano bi živeli dalj časa / pri tej hiši dolgo živijo / enodnevnice živijo samo nekaj ur
4. s prislovnim določilom biti, nahajati se kje kot v svojem življenjskem okolju: kamela živi v puščavi; raki živijo v potokih; na tem skalovju ne more živeti nobena rastlina rasti; Eskimi živijo daleč na severu
5. s prislovnim določilom imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: v tej vasi je živel njegov ded; živeti na deželi, v hribih, v mestu; ekspr.: živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju / v tem stanovanju živijo tri generacije; živi pri teti stanuje; živi s starši
6. s prislovnim določilom imeti določen življenjski način, določene življenjske razmere: živeti po načelih, po vesti; asketsko, brezskrbno, mirno, pošteno živeti / živeti v zakonu; samsko živeti / živeli so le ob kruhu in krompirju hranili so se le s kruhom in krompirjem; živeti v pomanjkanju, razkošju, revščini; tu ljudje dobro, udobno živijo; ekspr. razsipno živeti; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / kako živiš
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da je osebek v stanju, kot ga določa samostalnik: živeti v ljubezni; tisti teden je živela v pričakovanju obiska; živeti v velikem strahu; živeti v zmoti
7. biti dejaven, delujoč: zgodaj je začel spolno živeti / politično, vsestransko živeti / kraj gospodarsko in kulturno živi / ekspr. društvo ne živi / ekspr. ta kraj živi je naseljen; v njem poteka gospodarska in kulturna dejavnost
8. biti v skupnosti s kom: žena ne živi več z možem; z njimi se da živeti; ne more živeti skupaj z njo
// ekspr., v zvezi s s, z imeti spolno razmerje, navadno za daljši čas: pol leta je živel z njo; živi z več moškimi / pog.: živela je z njim kar tako brez zakonske zveze; živita na koruzi skupno življenje brez zakonske zveze
9. ekspr., v zvezi s s, z biti dejavno, čustveno povezan s čim: zemljo naj obdeluje tisti, ki živi z njo / živeti z gorami, naravo / živi s knjigami
// navadno v zvezi z za porabljati v veliki meri svoje sposobnosti, čas za kaj: živeti za glasbo; živeti za otroke, za svoj poklic; star. živel bom le tebi zate
10. imeti materialne možnosti za obstoj: na tej kmetiji ne more živeti; z invalidnino bo težko živeti; koliko zaslužiš? Toliko, da živim / živeti na tuje stroške, na škodo drugega
// v zvezi z od pridobivati materialna sredstva za preživljanje: živeli so od izdelovanja suhe robe; živeti od kmetijstva / knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja / ta dežela živi od turizma / ekspr.: njegov duh živi od umetnosti; živeti od iluzij
11. preh., pog. preživljati, vzdrževati: kdo bo živel ženo in otroke; živi se s tem, kar zasluži; s čim naj jih živi / publ. ta tovarna živi veliko ljudi
12. ekspr. vplivati, vzbujati zanimanje v kakem času: nekatere umetnine dolgo živijo / v svojih delih bo živel večno
// biti znan, uveljavljen: njegova glasba živi zunaj koncertnih dvoran; njegovo ime ne živi več
13. ekspr. pojavljati se, obstajati: ljudsko ustvarjanje živi v kolektivu / ta dogodek še živi v ustnem izročilu; rokovnjači živijo samo še v pripovedkah; v našem spominu bo živel / v tej hiši živi sreča; v njem živi želja po uveljavljanju
14. preh., knjiž. v življenju uresničevati: filozofije ni samo predaval, ampak jo je tudi živel; pesnik pesem ustvari in živi / upora ni nikoli živel / kje je svet, ki smo ga živeli; čutili so, kot bi še enkrat živeli svojo preteklost doživljali / z notranjim predmetom živeti svoje vsakdanje življenje
15. ekspr., v medmetni rabi izraža slavljenje, poveličanje: naj živi predsednik; naj živi svoboda
● ekspr. ni vreden, da živi slab, ničvreden je; ekspr. ta portret kar živi daje vtis, kot da je upodobljena oseba živa, resnična; knjiž. plaz je pričal, da stena živi da se v njej nekaj dogaja; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova; ekspr. ali živiš na luni slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; ekspr. večkrat živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo
1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano
2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja; prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe; take živali ne živijo več / alge in glive živijo skupaj v obliki lišajev / v pravljicah nekoč je živel kralj
3. biti v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: njegov oče še živi; samo enkrat živimo / bolnik komaj še živi; ne more ne živeti ne umreti / ekspr. ta roža je skoraj suha, a živi / človek ne živi dolgo brez hrane in vode
// s prislovnim določilom biti v takem stanju glede na časovno trajanje od rojstva do smrti: človek živi povprečno sedemdeset let; živel je komaj leto dni; s pravilno prehrano bi živeli dalj časa / pri tej hiši dolgo živijo / enodnevnice živijo samo nekaj ur
4. s prislovnim določilom biti, nahajati se kje kot v svojem življenjskem okolju: kamela živi v puščavi; raki živijo v potokih; na tem skalovju ne more živeti nobena rastlina rasti; Eskimi živijo daleč na severu
5. s prislovnim določilom imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: v tej vasi je živel njegov ded; živeti na deželi, v hribih, v mestu; ekspr.: živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju / v tem stanovanju živijo tri generacije; živi pri teti stanuje; živi s starši
6. s prislovnim določilom imeti določen življenjski način, določene življenjske razmere: živeti po načelih, po vesti; asketsko, brezskrbno, mirno, pošteno živeti / živeti v zakonu; samsko živeti / živeli so le ob kruhu in krompirju hranili so se le s kruhom in krompirjem; živeti v pomanjkanju, razkošju, revščini; tu ljudje dobro, udobno živijo; ekspr. razsipno živeti; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / kako živiš
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da je osebek v stanju, kot ga določa samostalnik: živeti v ljubezni; tisti teden je živela v pričakovanju obiska; živeti v velikem strahu; živeti v zmoti
7. biti dejaven, delujoč: zgodaj je začel spolno živeti / politično, vsestransko živeti / kraj gospodarsko in kulturno živi / ekspr. društvo ne živi / ekspr. ta kraj živi je naseljen; v njem poteka gospodarska in kulturna dejavnost
8. biti v skupnosti s kom: žena ne živi več z možem; z njimi se da živeti; ne more živeti skupaj z njo
// ekspr., v zvezi s s, z imeti spolno razmerje, navadno za daljši čas: pol leta je živel z njo; živi z več moškimi / pog.: živela je z njim kar tako brez zakonske zveze; živita na koruzi skupno življenje brez zakonske zveze
9. ekspr., v zvezi s s, z biti dejavno, čustveno povezan s čim: zemljo naj obdeluje tisti, ki živi z njo / živeti z gorami, naravo / živi s knjigami
// navadno v zvezi z za porabljati v veliki meri svoje sposobnosti, čas za kaj: živeti za glasbo; živeti za otroke, za svoj poklic; star. živel bom le tebi zate
10. imeti materialne možnosti za obstoj: na tej kmetiji ne more živeti; z invalidnino bo težko živeti; koliko zaslužiš? Toliko, da živim / živeti na tuje stroške, na škodo drugega
// v zvezi z od pridobivati materialna sredstva za preživljanje: živeli so od izdelovanja suhe robe; živeti od kmetijstva / knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja / ta dežela živi od turizma / ekspr.: njegov duh živi od umetnosti; živeti od iluzij
11. preh., pog. preživljati, vzdrževati: kdo bo živel ženo in otroke; živi se s tem, kar zasluži; s čim naj jih živi / publ. ta tovarna živi veliko ljudi
12. ekspr. vplivati, vzbujati zanimanje v kakem času: nekatere umetnine dolgo živijo / v svojih delih bo živel večno
// biti znan, uveljavljen: njegova glasba živi zunaj koncertnih dvoran; njegovo ime ne živi več
13. ekspr. pojavljati se, obstajati: ljudsko ustvarjanje živi v kolektivu / ta dogodek še živi v ustnem izročilu; rokovnjači živijo samo še v pripovedkah; v našem spominu bo živel / v tej hiši živi sreča; v njem živi želja po uveljavljanju
14. preh., knjiž. v življenju uresničevati: filozofije ni samo predaval, ampak jo je tudi živel; pesnik pesem ustvari in živi / upora ni nikoli živel / kje je svet, ki smo ga živeli; čutili so, kot bi še enkrat živeli svojo preteklost doživljali / z notranjim predmetom živeti svoje vsakdanje življenje
15. ekspr., v medmetni rabi izraža slavljenje, poveličanje: naj živi predsednik; naj živi svoboda
● ekspr. ni vreden, da živi slab, ničvreden je; ekspr. ta portret kar živi daje vtis, kot da je upodobljena oseba živa, resnična; knjiž. plaz je pričal, da stena živi da se v njej nekaj dogaja; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova; ekspr. ali živiš na luni slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; ekspr. večkrat živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo
- živèč -éča -e:
še živečemu avtorju izdati izbor njegovih del; na velikih ozemljih živeči narodi; svobodno živeča ženska; sam.: za tukaj živeče je to vsakdanji prizor
- živét -a -o:
predstava, ki ni bila igrana, ampak živeta; izrečene in živete resnice;
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 74
Dostopnost