Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
Ahin m osebno lastno ime Ahim: de ſi lih ſo bilij veliki priatelij Boshij, kakor rekozh Abraham, Iſaak, Iacob … Ahin im. ed. (II, 49) Ahín, eden Jožefovih prednikov: Po preselitvi v Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu Zerubabél, Zerubabélu Abihúd, Abihúdu Eljakím, Eljakímu Azór, Azórju Cadók, Cadóku Ahím, Ahímu Eliúd, Eliúdu Eleazar, Eleazarju Matán, Matánu Jakob, Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus (SP Mt 1,12–16).
Svetokriški
Aram m osebno lastno ime Aram, Ram: de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Aram im. ed. (II, 49) Áram, Semov sin, rodovni oče Aramejcev, severozahodnih Semitov, in eden Jezusovih prednikov (SP 1 Mz 10,22), v Novi zavezi Ram (SP Mt 1,3)
SSKJ²
atavízem -zma m (ī)
biol. ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih: premagovati atavizem; pojavi, znaki atavizma; pren. otresti se atavizmov preteklosti
Celotno geslo Etimološki
atavīzem -zma m
Geologija
atavízem -zma m
Celotno geslo eSSKJ
BSE1 BSE in BSE-ja samostalnik moškega spola [bẹesé] in [bə̀səé] ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. BSE kratica za bovina spongiformna encefalopatija
SSKJ²
čistokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄)
1. ki je potomec prednikov iste pasme: čistokrven lipicanec; čistokrven volčjak z rodovnikom / čistokrvna pasma
2. pravi, pristen: čistokrven meščan
Celotno geslo Sinonimni
čistokŕvni -a -o prid.
ki je potomec prednikov iste pasme
SINONIMI:
SSKJ²
čistopásemski -a -o [čistopasəmski] prid. (ȃ)
ki je potomec prednikov iste pasme; čistokrven: čistopasemski kratkodlaki ptičar; reja čistopasemskih živali
Geologija
črevoškŕgarji -ev m
Celotno geslo eSSKJ16
deden -dna -o pridevnik
ki se dobi od prednikov; SODOBNA USTREZNICA: deden
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
TERMINOLOGIJA: dedni greh
Celotno geslo Sinonimni
dedovánje -a s
pridobitev premoženja po umrlem; prevzem česa od prednikovpojmovnik
SINONIMI:
Celotno geslo eSSKJ
dedováti dedújem in dédovati dédujem nedovršni glagol [dedováti] in [dédovati]
    1. dobivati premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
    2. dobivati, prevzemati od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
    3. ekspresivno dobivati, prevzemati od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑ded
SSKJ²
dedováti -újem in dédovati -ujem dov. in nedov. (á ȗ; ẹ̄)
1. dobiti premoženje po umrlem: dedovati posestvo; dedovati po stricu; nima sina, ki bi za njim dedoval
2. prevzeti od prednikov: žival deduje barvo dlake; nekatere lastnosti se dedujejo; pren. dedovati stare šege
Celotno geslo Sinonimni
dedováti -újem dov. in nedov.
kaj dobiti premoženje po umrlem; prevzeti od prednikov
SINONIMI:
podedovati, pog. dobiti po kom, knj.izroč. naslediti, star. nasledovati, neknj. pog. poverbati, neknj. pog. verbati
Celotno geslo Vezljivostni G
dedováti -újem in dédovati -ujem dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo dobiti v doživljenjsko last kaj
/Po stricu/ je dedoval veliko posestvo.
2.
kdo/kaj začeti imeti kaj
Žival deduje barvo dlake.
Pravopis
dédovski -a -o (ẹ́; ẹ̑) poud. ~e šege |šege prednikov|
Celotno geslo eSSKJ16
dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola
1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: dežela živih
TERMINOLOGIJA: obljubljena dežela
SSKJ²
dívji -a -e prid. (í)
1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec; v starem štoru je našel divje čebele; cepiti divjo češnjo; jata divjih rac; divje in gojene rastline; divje in domače živali
2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so še zelo divji / divja dolina, pokrajina; divja, nedotaknjena narava / divji predeli celine; film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran / divja plemena ki živijo na zelo primitivni stopnji družbenega razvoja
3. ki se ne da ukrotiti: konja je prodal, ker je bil divji / pri sosedu imajo zelo divjega psa / bik je ves divji razgrajal po vasi razdražen
4. nav. ekspr. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: tega divjega človeka se vsi izogibajo; bal se je divje drhali, ki je pustošila po deželi / imel je divje navade / otroci so tako divji, da jih komaj krotim neugnani, razposajeni
// ekspr., v povedni rabi zelo jezen: kmalu se vrni, sicer bo oče divji; divji ko ris / na koga je tako divji? ves divji je nanj
// ki izraža, kaže divjost, veliko jezo: divji obraz; ustrašil se je njegovega divjega pogleda / opazil je divji blesk v njegovih očeh / zaslišal se je divji lajež psov
5. ekspr., navadno v povedni rabi ki se boji tujih ljudi: ne bodi tako divji in pridi bližje
6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: prijela ga je divja jeza; ljubil jo je z divjo strastjo / zaslišal se je divji krik, smeh / vnel se je divji boj / mraz je sicer divji, a snega ni; začutil je divjo lakoto
// ki ima veliko hitrost, silovitost: pognal je konja v divji dir; od divje vožnje z avtomobilom ga boli glava / utrujen od divjega plesa
7. ekspr., s širokim pomenskim obsegom čuden, nenavaden: to je napravilo nanj prav divji vtis; imel je divje sanje / vedno nosi obleke divjih barv
8. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: divji lov; divja gradnja črna gradnja; divje odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi / divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / divji lovec, ribič
● pog., ekspr. ves divji je na meso zelo rad ga je; pog., ekspr. divji je na ženske ima veliko slo po ženskah
♦ bot. divji bezeg; divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum; divja roža šipek; etn. divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divja jaga po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki; vrtn. divja mladika mladika, ki zraste iz starega tkiva; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; divja koza gams
    dívje prisl.:
    divje kričati; divje rasti; divje voziti; divje romantična pokrajina; divje smo navijali za naše moštvo
    ●     ekspr. divje ga je imelo, da bi ga udaril komaj se je premagoval; sam.: nekaj divjega je v njegovi naravi
Jezikovna
Džamal Hašokdži

Kateri zapis priimka je v slovenščini pravi: Kašokdži, Kašogdži, Hašogdži, Hašokdži, Hašogi ali kaj tretjega?

Število zadetkov: 76