Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zgradíti -ím dov., zgrádil (ī í)
1. narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane: zgraditi cesto, most, predor, stopnišče, zid; zgraditi iz lesa, opeke; hišo si je zgradil po svojem načrtu / mesto so zgradili na bregu reke; utrdbo so zgradili pred šeststo leti; hitro, trdno zgraditi / lastovke so si zgradile gnezdo v hlevu; ta greben so zgradile korale / telo zgradi nove celice iz beljakovin; pren. zgraditi lepšo prihodnost; zgraditi temelje gospodarstva
2. sestaviti, izdelati celoto iz delov: zgraditi atomsko bombo, elektronski mikroskop; zgraditi ladjo / pregledno in smiselno zgraditi stavek
3. publ., v zvezi z na narediti, ustvariti kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: zgraditi družbo na demokratičnih načelih; svojo filozofijo je zgradil na materialistični osnovi / zgraditi zakon na ljubezni
♦ 
lit. zgraditi zaplet in razplet drame, romana; meteor. nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska je nastal, se razvil
    zgrajèn -êna -o
    1. deležnik od zgraditi: dobro zgrajen roman; iz granita zgrajen spomenik; solidno zgrajena hiša; strnjeno zgrajeno naselje; človeško telo je zgrajeno podobno kot živalsko
    2. publ. izoblikovan, trden: bil je zgrajena pisateljska osebnost; ni bil še dovolj ideološko zgrajen / zgrajen značaj
     
    publ. njegov sošolec je bil zgrajen v socializmu član komunistične partije; 
prim. izgraditi
SSKJ²
zgrméti -ím dov. (ẹ́ í)
ekspr. grmeč se hitro premakniti: skočil je na konja in zgrmel čez lesen most / plaz je zgrmel na cesto, v dolino; vlak je zgrmel skozi predor
// grmeč pasti: polica se je podrla in kozarci so zgrmeli na tla; spotaknil se je in zgrmel po stopnicah; zgrmeti v prepad
● 
ekspr. ob potresu je hiša zgrmela na kup se je podrla, porušila; ekspr. načrt je zgrmel v prah je propadel, ni uspel

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
črvína SSKJ² samostalnik ženskega spola
    1. iz astronomije hipotetična povezava med dvema točkama v prostor-času zaradi sesedle materije 
    2. ekspresivno predor 

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Bern
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Berna samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
glavno mesto Švice
kanton v Švici
IZGOVOR: [bêrn] in [bêrən], rodilnik [bêrna]
BESEDOTVORJE: Bernčan, Bernčanka, Bernčanov, Bernčankin, bernski
Celotno geslo ePravopis
Kastelec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
3 Kastelca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
predor na Primorskem
IZGOVOR: [kastéləc], rodilnik [kastélca]
BESEDOTVORJE: kastelski
Celotno geslo ePravopis
Markovec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Markovca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vzpetina nad Koprom
IZGOVOR: [márkovəc], rodilnik [márkou̯ca]
BESEDOTVORJE: markovški
Celotno geslo ePravopis
Markovec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
3 Markovca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
predor pri Kopru
IZGOVOR: [márkovəc], rodilnik [márkou̯ca]
BESEDOTVORJE: markovški
Celotno geslo ePravopis
Mont Blanc
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mont Blanca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na meji med Francijo in Italijo
v prenesenem pomenu stena Mont Blanca
IZGOVOR: [món blán], rodilnik [món blána] tudi [mónt blánk], rodilnik [mónt blánka]
BESEDOTVORJE: Mont Blancov, montblanški
Celotno geslo ePravopis
Rokavski preliv
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rokavskega preliva samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
preliv med Evropo in Britanskim otočjem
IZGOVOR: [rokáu̯ski prelíu̯], rodilnik [rokáu̯skega prelíva]

Slovenski pravopis

Pravopis
dvócéven -vna -o (ọ̑ẹ̑)
dvócévni -a -o (ọ̑ẹ̑) ~ predor; ~a puška
dvócévnost -i ž, pojm. (ọ̑ẹ̑)
Pravopis
predòr -ôra m (ȍ ó) cestni ~; pojm. ~ žulja; neobč. ~ hladnega zraka prodor
Pravopis
ropotáti -ám tudi ropotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; ropotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Stroj ~a; poud. Vlak ~a skozi predor |vozi, pelje|; poud. ropotati zoper koga/kaj ~ ~ davke |glasno se pritoževati|; poud. ropotati o kom/čem |veliko, glasno pripovedovati|; poud. ropotati po čem ~ ~ vratih |tolči, udarjati|; slabš. ropotati nad kom/čim |glasno izražati nejevoljo|
Pravopis
skozi [poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz..
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›
Pravopis
tunél -a m (ẹ̑) ~ med vesoljskima ladjama; peljati se skozi ~ predor; aerodinamični ~ vetrovnik
Pravopis
uvŕtati -am dov. -an -ana; uvŕtanje (ŕ; ȓ) redk. kaj ~ predor v skale izvrtati
uvŕtati se -am se (ŕ; ȓ) v kaj Ličinke se ~ajo v les
Pravopis
vetrílnik -a m (ȋ) neobč.: prezračiti predor z ~om z ventilatorjem; zračnik
Pravopis
vŕtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vŕtanje (ŕ; ȓ) kaj ~ predor; poud. vrtati koga za kaj ~ očeta za denar |vztrajno prositi|; vrtati v koga/kaj ~ ~ skalo; poud. ~ ~ otroka z vprašanji |vztrajno ga izpraševati|; poud. vrtati za čim ~ ~ resnico |z razmišljanjem, raziskovanjem skušati odkriti|
Pravopis
zadímljen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ zrak; neobč. ~ predor zakajen
zadímljenost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
zavozíti -vózim dov. zavóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) ~ v predor; poud.: ~ v škarje |pri prehitevanju se znajti med nasproti vozečima voziloma|; Fant je globoko zavozil |zaradi napačnega ravnanja prišel v slab, neugoden položaj|; zavoziti kaj poud. ~ veliko denarja |porabiti, zapraviti za vožnjo|; knj. pog. ~ podjetje |povzročiti, da propade|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
izvŕtati -am dov.
kaj z vrtanjem narediti, izoblikovati
SINONIMI:
knj.izroč. uvrtati, pog. zavrtati, pog. zvrtati
GLEJ ŠE SINONIM: izvleči
Število zadetkov: 93