Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

transverzála transverzále samostalnik ženskega spola [transverzála]
    1. daljša označena pot, na kateri se ob obisku določenih krajev, točk, vrhov zbirajo žigi
    2. glavna prometna pot čez večje ozemlje
    3. ekspresivno zaporedje, niz med seboj povezanih enot v okviru celote
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Transversale, prvotno ‛prečna pot’, glej transverzalen
SSKJ²
tunél -a m (ẹ̑)
1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor: vlak prihaja iz tunela; peljati se skozi tunel / graditi, prebijati tunel / cestni, železniški tunel
// navadno s prilastkom kar je podobno temu prostoru: pot je bila speljana skozi tunel iz vinskih trt
2. cevasta naprava med dvema objektoma, namenjena za prehod: tunel med vesoljskima ladjama
♦ 
agr. tunel naprava iz lahkega ogrodja, preko katerega je napeta folija, za uravnavanje, pospeševanje rasti; navt. tunel polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme, predor; teh. aerodinamični tunel veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarjajo zračni tokovi za določanje aerodinamičnih lastnosti letal, avtomobilov s pomočjo meritev na modelih; vetrovnik
Pravopis
tunél -a m (ẹ̑) ~ med vesoljskima ladjama; peljati se skozi ~ predor; aerodinamični ~ vetrovnik
Celotno geslo Etimološki
tunẹ̑l -a m
Urbanizem
tunél -a m
Celotno geslo Kostelski
tunelˈtunẹl’ tuˈnẹːl’a m
SSKJ²
tunelnína -e ž (ī)
tur. pristojbina za prevoz skozi predor, predornina: plačati tunelnino
Celotno geslo Sinonimni
tunelnína -e ž
pristojbina za prevoz skozi predorpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. predornina2
Celotno geslo Etimološki
udȍr -óra m
Pravopis
uvŕtati -am dov. -an -ana; uvŕtanje (ŕ; ȓ) redk. kaj ~ predor v skale izvrtati
uvŕtati se -am se (ŕ; ȓ) v kaj Ličinke se ~ajo v les
SSKJ²
uvŕtati se -am se dov. ()
z vrtanjem priti v kaj: ličinke se uvrtajo v les / ekspr. uvrtati se v miselnost koga
    uvŕtati 
    izvrtati: uvrtati predor v skale
Celotno geslo Etimološki
vdȍr vdóra m
SSKJ²
ventilátor -ja m (ȃ)
naprava za mešanje, menjavanje zraka: vključiti ventilator; prezračiti predor, prostor z ventilatorji / grelni, hladilni ventilator; namizni, stropni ventilator
Pravopis
vetrílnik -a m (ȋ) neobč.: prezračiti predor z ~om z ventilatorjem; zračnik
SSKJ²
vijúgati -am nedov. (ū)
1. delati, povzročati, da se kaj valovito, vijugasto premika: veter vijuga krila, zastave
2. hitro, zapovrstjo menjavati smer vožnje: da bi se izognili čerem, so začeli vijugati; mopedist je preveč vijugal / pri drsanju je vijugal
// zapovrstjo menjavajoč smer hoditi, voziti: kolesar je vijugal po cesti; spretno je vijugal mimo jam / pijana sta vijugala po ulici
    vijúgati se 
    1. delati zaporedne zavoje: pot se v zgornjem delu vijuga; reka se nekoliko vijuga
    2. s prislovnim določilom viti se: steza se vijuga v breg; proga se vijuga iz predora v predor / nad ravnino se vijugajo meglice / iz pipe se vijuga dim
    vijugajóč -a -e:
    vijugajoč se dim
SSKJ²
víti1 víjem nedov. (í)
1. delovati s silo na kaj prožnega, podolgovatega na dveh koncih in v nasprotni smeri krožno okrog vzdolžne osi: viti mokro brisačo; viti srobot, vrbovo šibo / viti pramen prediva sukati / viti prejo presti / od zadrege je vila prste
2. zvijati: viti papir / začel si je viti cigareto; viti piščal iz muževnega lubja / sedi pri peči in vije štrene; viti vrv v osmico / viti nit na tulec navijati
// dajati, polagati okrog česa; ovijati: viti vence okrog stebrov; viti si šal okrog glave
3. delati, povzročati, da deli česa pridejo v nenaravne položaje: veter vije veje, vrhove dreves / ptič vije glavo / ženske so vile roke in jokale / vili so ga krči; božjast ga je vila imel je božjastni napad / brezoseb., ekspr. vilo ga je od smeha zvijal, pripogibal se je
// kriviti: viti palice za obroče / ekspr. revmatizem mu vije prste
4. knjiž. plesti, spletati: dekleta vijejo vence / lastovke vijejo gnezda
5. ekspr. povzročati bolečine, težave: bolezen ga je hudo vila; protin ga vije / brezoseb. po trebuhu, v trebuhu ga vije
// povzročati težave pri opravljanju, premagovanju česa: delo ga vije; služba ga je prve dni hudo vila
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: jeza, strah ga vije; skrbi ga vijejo
6. ekspr. močno pihati: burja vije čez skale; brezoseb. vihar ni ponehal, še huje je vilo
7. nar. dolenjsko hiteti s čim: vil je z zidanjem / viti z delom pozno v noč
● 
star. sušec zmeraj vije, če ne z glavo, pa z repom v začetku ali ob koncu marca je navadno viharno, slabo vreme; nar. »Ne jutri, še danes je zdravnik potreben,« je deseti brat vil svojo (I. Zorec) vztrajal pri svojem mnenju; knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili
♦ 
etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah
    víti se 
    1. premikati telo lokasto od namišljene vzdolžne osi; zvijati se: črv se vije na soncu; telo se vije od bolečine; viti se od smeha; viti se pri plesu, pod udarci
    // tako premikajoč telo lesti, iti: po prekopani zemlji se vijejo deževniki; po poti se vije gad
    2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri
    a) premikati se: sprevod se vije od cerkve do trga; kolona se vije po cesti / kólo se že vije že plešejo
    b) razprostirati se: cesta, potok se vije po dolini; za vasjo se vije železnica; steza se vije navzgor / izpod klobuka se vijejo kodri; trta se vije po zidu / s stolpa se vije zastava plapolaje visi
    // ekspr. širiti se, prihajati: iz kuhinje se vije prijeten vonj
    3. premikati se v kaki smeri, krožeč okrog namišljene osi: dim se vije iz pipe; sokol se vije kvišku
    // potekati v kaki smeri okrog namišljene osi: stopnice se polžasto vijejo navzgor / srobot se vije okrog vej / okrog glave se ji vijejo debele kite
    4. biti v stanju, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja: deska se vije; platnice se vijejo
    // biti v stanju, ko se krivi okrog namišljene osi: koruzni listi se vijejo od suše / lasje se vijejo kodrajo
    vijóč -a -e:
    navzgor vijoča se pot; iz predora v predor vijoča se železnica
    vít -a -o:
    vita vrv; močno vita preja
vpénjati vpénjam nedovršni glagol [ʍpénjati]
    1. delati, povzročati, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto
    2. delati, povzročati, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti
    3. v obliki vpenjati se imeti svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: vpeti
SSKJ²
vŕtati -am nedov. ()
1. delati luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti: vrtati v asfalt, skalo; vrtati s svedrom, z vrtalnim strojem; globoko vrtati; vrtati in piliti / vrtati zob / črv vrta les
 
fiz. vrtati z laserjem
// na tak način delati, oblikovati: vrtati luknje / vrtati predor, vodnjak
2. delati polkrožne gibe s konico prsta v ozki odprtini česa: ne vrtaj po ušesu; od zadrege si je vrtal po nosu
3. ekspr. pojavljati se s spreminjajočo se intenzivnostjo: telo, po katerem vrta bolečina / v meni vrta bojazen; v duši vrta misel, zakaj mi je to storil
4. ekspr. z vztrajnim poizvedovanjem, izpraševanjem skušati izvedeti: vrtal je, kako se je to zgodilo / z našim pojasnilom ni zadovoljen, zato vrta naprej / je to vse, vrta sodnik
// v zvezi z v vztrajno izpraševati: ne vrtaj vame, ne bom ti odgovarjal; nehaj vrtati vanje / kaj pa ti, je vrtal vame / vrtati v koga z vprašanji
5. ekspr. z raziskovanjem, razmišljanjem skušati ugotoviti, odkriti: strokovnjaki vrtajo, zakaj upada število rojstev / pesnik vrta predvsem vase / vrtati za resnico
// vztrajno razmišljati: vrtal je in vrtal, pa se ni domislil nič pametnega / v sebi vrta, kakšen smisel ima tako življenje / počiva, njegovi možgani pa vrtajo
6. pog. vztrajno prizadevati si za kaj: toliko časa je vrtal, da je dobil dovoljenje
● 
pog. vrtati koga za denar z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem prizadevati si pripraviti koga, da bi dal denar; ekspr. vrtati po spominu skušati se spomniti
    vrtajóč -a -e:
    vrtajoča bolečina
Pravopis
vŕtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vŕtanje (ŕ; ȓ) kaj ~ predor; poud. vrtati koga za kaj ~ očeta za denar |vztrajno prositi|; vrtati v koga/kaj ~ ~ skalo; poud. ~ ~ otroka z vprašanji |vztrajno ga izpraševati|; poud. vrtati za čim ~ ~ resnico |z razmišljanjem, raziskovanjem skušati odkriti|
Jezikovna
Začetnica v imenu predora »Golo rebro« in komentar pravopisne reforme v Pravopisu 8.0

Ali se beseda rebro pri besedni zvezi predor Golo rebro piše z veliko ali malo začetnico?

Število zadetkov: 93