ártkíno -a m (ȃ-ȋ)
1. kino za predvajanje umetniških filmov: dvorana artkina
2. kinematografsko podjetje za predvajanje takih filmov: artkino nikjer na svetu ni državna ustanova
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
CD -ja in -- [cẹdé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat.
optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; zgoščenka: CD s koncertnimi posnetki; posneti ploščo CD
// podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči: poslušati CD-je; uničiti ploščo CD; prvi del zloženk: CD-player CD-predvajalnik; CD-predvajalnik naprava za predvajanje zvočnih posnetkov z zgoščenk; CD-plošča in CD-rom zgoščenka
optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; zgoščenka: CD s koncertnimi posnetki; posneti ploščo CD
// podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči: poslušati CD-je; uničiti ploščo CD; prvi del zloženk: CD-player CD-predvajalnik; CD-predvajalnik naprava za predvajanje zvočnih posnetkov z zgoščenk; CD-plošča in CD-rom zgoščenka
SSKJ²
didžêjanje -a s (ȇ)
izbiranje, organiziranje in predvajanje glasbe ter dodajanje komentarjev, navadno v diskoklubih, na radiu: ukvarjati se z didžejanjem; didžejanje na prostem
// poustvarjanje elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb: snemanje lastne glasbe, didžejanje in remiksanje
izbiranje, organiziranje in predvajanje glasbe ter dodajanje komentarjev, navadno v diskoklubih, na radiu: ukvarjati se z didžejanjem; didžejanje na prostem
// poustvarjanje elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb: snemanje lastne glasbe, didžejanje in remiksanje
Celotno geslo
Vezljivostni NG
fílm-asamostalnik moškega spola
- umetniško delo iz slik
- film česa/koga
- , film o čem/kom
- , film s kom/čim
- , film za kaj/koga
Celotno geslo
ePravopis
FM
Predlog
FM-a tudi FM FM tudi fm fm samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
frekvenčna modulacija
IZGOVOR: [èfèm], rodilnik [èfèma] tudi [èfèm]
Celotno geslo
Frazemi
góba Frazemi s sestavino góba:
íti po góbe, množíti se kot góbe po dežjù, napíti se kot góba, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, píti kot góba, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, rásti kot góbe [po dežjù], vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, zrásti kot góbe po dežjù, žéjen kot góba
íti po góbe, množíti se kot góbe po dežjù, napíti se kot góba, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, píti kot góba, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, rásti kot góbe [po dežjù], vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, zrásti kot góbe po dežjù, žéjen kot góba
SSKJ²
intêren -rna -o prid. (ȇ)
1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven: nekatere tovarne oblačil prirejajo interne modne revije; na interno predvajanje filma so povabili kritike in filmske delavce / podjetje je izdalo interne predpise za poslovanje / interna seja tajna, zaprta; interna zabava
2. ki je v zvezi z notranjimi organi: iti na interni pregled / interna klinika klinika za notranje bolezni
3. ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju, notranji: interni in eksterni sodelavci inštituta / interni učenec nekdaj učenec, ki stanuje v internatu svoje šole
4. ki je znotraj kake celote; notranji: obnovili bodo interni del hiše / interna oprema stavbe / knjiž. to delo je nastalo iz interne nujnosti notranje, duševne
♦ med. interne bolezni notranje bolezni; interna medicina veda o zdravljenju notranjih organov; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; šol. interni zavod nekdaj internat
1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven: nekatere tovarne oblačil prirejajo interne modne revije; na interno predvajanje filma so povabili kritike in filmske delavce / podjetje je izdalo interne predpise za poslovanje / interna seja tajna, zaprta; interna zabava
2. ki je v zvezi z notranjimi organi: iti na interni pregled / interna klinika klinika za notranje bolezni
3. ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju, notranji: interni in eksterni sodelavci inštituta / interni učenec nekdaj učenec, ki stanuje v internatu svoje šole
4. ki je znotraj kake celote; notranji: obnovili bodo interni del hiše / interna oprema stavbe / knjiž. to delo je nastalo iz interne nujnosti notranje, duševne
♦ med. interne bolezni notranje bolezni; interna medicina veda o zdravljenju notranjih organov; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; šol. interni zavod nekdaj internat
- intêrno prisl.:
problem bodo reševali interno
- intêrni -a -o sam.:
med. žarg. včeraj je delal interno izpit iz interne medicine; pog. pokličite centralo in zahtevajte interno devet interno (telefonsko) številko devet; pog. zdaj se zdravi na interni na interni kliniki; obravnavati nekaj internega
SSKJ²
jáven -vna -o prid. (á)
1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi; zadeva javnega pomena; skrbeti za javno blaginjo; ogroziti javne koristi; brigati se za javne zadeve; pereča javna vprašanja
// ki se kaže, izraža v kaki družbeni skupnosti: vplivati na javno moralo; vzbujati javno pohujšanje; ugotavljati javno razpoloženje / javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari
2. namenjen uporabi, koristi vseh ljudi, skupnosti: javne dobrine; javne naprave / hoditi v javne lokale; javni park; skrbeti za red na javnih prostorih; javne ceste; javna knjižnica, tehtnica; javna dela; javno kopališče; javna prevozna sredstva
3. ki se opravi tako, da se z njim javnost, ljudje lahko seznanijo: pripravljati se na javen obračun; dati javen odgovor; javna obsodba, polemika / javni natečaj za oddajo gradbenih del; imenovati direktorja na osnovi javnega razpisa / javna seja; delo državnih organov mora biti javno / to je bil njegov prvi javni nastop nastop v tisku, na radiu, televiziji ali pred občinstvom; javna anketa anketa, pri kateri so anketiranci znani; javno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj vedo
// ki mu prisostvuje, se ga udeleži občinstvo navadno brez omejitve: javna predstava, razstava; javna razprava na sodišču; javna usmrtitev; javno predavanje / javne prireditve; javna radijska oddaja oddaja, pri kateri je občinstvo; javno predvajanje filma predvajanje v kinematografih ali na televiziji
// ki se opravi pred ljudmi, vpričo ljudi: javen prepir; dobiti javno pohvalo
4. nanašajoč se na družbeno dejavnost, dogajanje: javni delavec, funkcionar / pripravljati se na javno delovanje; vključiti se v javno dogajanje; javno življenje / ima javne funkcije / državljan kot javno bitje
● javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo; ekspr. varuh javne varnosti policist; knjiž. javna ženska prostitutka; publ. sredstva javnega obveščanja časopisje, radio, televizija
♦ ekon. javni kapital kapital, ki je last države, političnoteritorialnih enot ali javnih ustanov; javna družba družba, katere člani odgovarjajo s celotnim premoženjem; javna investicija investicija v objekt za splošne družbene potrebe; javna sredstva sredstva, ki so družbena last ali last državnih organov oziroma ustanov; fin. javni kredit kredit, ki ga najamejo državni organi; pravn. javni organ; javni pravobranilec nekdaj predstavnik javnega pravobranilstva; javni red red, ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; javni tožilec; javni uslužbenec oseba, ki v javni ustanovi opravlja službo kot svoj redni poklic; javna dajatev prisilna denarna dajatev, ki jo država enostransko naloži občanom; dajatev, ki si jo samoupravno naložijo občani, navadno denarna; javna listina listina, ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki; javna služba dejavnost, ki zadovoljuje določene potrebe skupnosti; javna uprava odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah; javna ustanova organizacija javne uprave in družbene službe; javna varnost del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost; organi javne varnosti; javno pravo pravo, ki ureja odnose, v katerih je vsaj ena stranka nosilec javne oblasti, ali odnose, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost; javno pravobranilstvo; javno tožilstvo; šol. javna šola šola, ki je dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; urb. javne zgradbe zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti
1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi; zadeva javnega pomena; skrbeti za javno blaginjo; ogroziti javne koristi; brigati se za javne zadeve; pereča javna vprašanja
// ki se kaže, izraža v kaki družbeni skupnosti: vplivati na javno moralo; vzbujati javno pohujšanje; ugotavljati javno razpoloženje / javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari
2. namenjen uporabi, koristi vseh ljudi, skupnosti: javne dobrine; javne naprave / hoditi v javne lokale; javni park; skrbeti za red na javnih prostorih; javne ceste; javna knjižnica, tehtnica; javna dela; javno kopališče; javna prevozna sredstva
3. ki se opravi tako, da se z njim javnost, ljudje lahko seznanijo: pripravljati se na javen obračun; dati javen odgovor; javna obsodba, polemika / javni natečaj za oddajo gradbenih del; imenovati direktorja na osnovi javnega razpisa / javna seja; delo državnih organov mora biti javno / to je bil njegov prvi javni nastop nastop v tisku, na radiu, televiziji ali pred občinstvom; javna anketa anketa, pri kateri so anketiranci znani; javno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj vedo
// ki mu prisostvuje, se ga udeleži občinstvo navadno brez omejitve: javna predstava, razstava; javna razprava na sodišču; javna usmrtitev; javno predavanje / javne prireditve; javna radijska oddaja oddaja, pri kateri je občinstvo; javno predvajanje filma predvajanje v kinematografih ali na televiziji
// ki se opravi pred ljudmi, vpričo ljudi: javen prepir; dobiti javno pohvalo
4. nanašajoč se na družbeno dejavnost, dogajanje: javni delavec, funkcionar / pripravljati se na javno delovanje; vključiti se v javno dogajanje; javno življenje / ima javne funkcije / državljan kot javno bitje
● javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo; ekspr. varuh javne varnosti policist; knjiž. javna ženska prostitutka; publ. sredstva javnega obveščanja časopisje, radio, televizija
♦ ekon. javni kapital kapital, ki je last države, političnoteritorialnih enot ali javnih ustanov; javna družba družba, katere člani odgovarjajo s celotnim premoženjem; javna investicija investicija v objekt za splošne družbene potrebe; javna sredstva sredstva, ki so družbena last ali last državnih organov oziroma ustanov; fin. javni kredit kredit, ki ga najamejo državni organi; pravn. javni organ; javni pravobranilec nekdaj predstavnik javnega pravobranilstva; javni red red, ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; javni tožilec; javni uslužbenec oseba, ki v javni ustanovi opravlja službo kot svoj redni poklic; javna dajatev prisilna denarna dajatev, ki jo država enostransko naloži občanom; dajatev, ki si jo samoupravno naložijo občani, navadno denarna; javna listina listina, ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki; javna služba dejavnost, ki zadovoljuje določene potrebe skupnosti; javna uprava odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah; javna ustanova organizacija javne uprave in družbene službe; javna varnost del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost; organi javne varnosti; javno pravo pravo, ki ureja odnose, v katerih je vsaj ena stranka nosilec javne oblasti, ali odnose, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost; javno pravobranilstvo; javno tožilstvo; šol. javna šola šola, ki je dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; urb. javne zgradbe zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti
- jávno prisl.:
javno delovati; javno glasovati, govoriti, izjaviti; javno preklicati zmote; javno se je sprehajal z njo
SSKJ²
kártica -e ž (ȃ)
1. pravokoten kos papirja, kartona z rubrikami za vnašanje podatkov: vzeti kartico iz kartoteke; vpisati v kartico / inventarna kartica; kartica materiala
♦ elektr. luknjana kartica na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic
2. ekspr. dopisnica, razglednica: dobiti, poslati kartico
3. ploščat, pravokoten kos plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: bančna kartica; imetnik kartice ugodnosti / magnetna kartica z magnetnim trakom; plastična kartica kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu / kreditna kartica plastična kartica, ki se uporablja kot negotovinsko plačilno sredstvo za plačilo s kreditnega računa uporabnika z odlogom ali za dvig gotovine na bančnih avtomatih; plačilna kartica za brezgotovinsko plačevanje / telefonska kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona ali za polnjenje računa mobilnega telefona / zdravstvena kartica s katero zavarovanec izkazuje upravičenost do (brezplačnih) zdravstvenih storitev
4. naprava ali del naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: računalnik lahko nadgradimo z različnimi karticami / grafična kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča prikaz slik, podatkov na računalniškem ekranu; mrežna kartica ki omogoča hiter prenos podatkov po lokalnem omrežju in povezavo računalnika s svetovnim spletom; omrežna kartica ki omogoča povezavo računalnika z računalniškim omrežjem; pomnilniška kartica majhni kartici podobna elektronska naprava brez pomičnih delov za shranjevanje digitalnih podatkov, najpogosteje v digitalnih fotoaparatih, dlančnikih in prenosnikih; zvočna ali glasbena kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka
1. pravokoten kos papirja, kartona z rubrikami za vnašanje podatkov: vzeti kartico iz kartoteke; vpisati v kartico / inventarna kartica; kartica materiala
♦ elektr. luknjana kartica na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic
2. ekspr. dopisnica, razglednica: dobiti, poslati kartico
3. ploščat, pravokoten kos plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: bančna kartica; imetnik kartice ugodnosti / magnetna kartica z magnetnim trakom; plastična kartica kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu / kreditna kartica plastična kartica, ki se uporablja kot negotovinsko plačilno sredstvo za plačilo s kreditnega računa uporabnika z odlogom ali za dvig gotovine na bančnih avtomatih; plačilna kartica za brezgotovinsko plačevanje / telefonska kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona ali za polnjenje računa mobilnega telefona / zdravstvena kartica s katero zavarovanec izkazuje upravičenost do (brezplačnih) zdravstvenih storitev
4. naprava ali del naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: računalnik lahko nadgradimo z različnimi karticami / grafična kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča prikaz slik, podatkov na računalniškem ekranu; mrežna kartica ki omogoča hiter prenos podatkov po lokalnem omrežju in povezavo računalnika s svetovnim spletom; omrežna kartica ki omogoča povezavo računalnika z računalniškim omrežjem; pomnilniška kartica majhni kartici podobna elektronska naprava brez pomičnih delov za shranjevanje digitalnih podatkov, najpogosteje v digitalnih fotoaparatih, dlančnikih in prenosnikih; zvočna ali glasbena kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
kasetofón -a m (ọ̑)
priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetami: vključiti, ugasniti kasetofon / prenosni kasetofon
priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetami: vključiti, ugasniti kasetofon / prenosni kasetofon
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
kinematográf -a m (ȃ)
poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: zaradi žalovanja so bili vsi kinematografi zaprti; kinematografi in zabavišča
// kinematografsko podjetje: kinematograf je predvajal neme filme
poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: zaradi žalovanja so bili vsi kinematografi zaprti; kinematografi in zabavišča
// kinematografsko podjetje: kinematograf je predvajal neme filme
Celotno geslo
Sinonimni
kinematográf -a m
SSKJ²
kíno -a m (ȋ)
1. poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: do kina nima daleč; današnje predstave v kinu odpadejo / sklad za modernizacijo kinov kinematografov / kino ni bil zaseden / letni kino; potujoči kino
// pog. kinematografsko podjetje: ta kino predvaja večinoma kavbojke / dela pri kinu
2. pog. filmska predstava: gledati kino; vstopnice za kino so razprodane / ob sredah je šolski kino / hoditi v kino
1. poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: do kina nima daleč; današnje predstave v kinu odpadejo / sklad za modernizacijo kinov kinematografov / kino ni bil zaseden / letni kino; potujoči kino
// pog. kinematografsko podjetje: ta kino predvaja večinoma kavbojke / dela pri kinu
2. pog. filmska predstava: gledati kino; vstopnice za kino so razprodane / ob sredah je šolski kino / hoditi v kino
Celotno geslo
Etimološki
kȋno -a m
SSKJ²
SSKJ²
kínodvorána in kíno dvorána -e ž (ȋ-ȃ)
dvorana za javno predvajanje filmov: kinodvorana je bila polna / pred kinodvorano je bila velika gneča
dvorana za javno predvajanje filmov: kinodvorana je bila polna / pred kinodvorano je bila velika gneča
Celotno geslo
Sinonimni
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 74
Dostopnost